18.7.2016

Razširjena proizvajalčeva odgovornost (EPR) je ključno orodje trajnostnega ravnanja z odpadki

Stališča družbe Slopak o predlogih, vsebovanih v evropskih Direktivi o odpadkih (WFD) in Direktivi o embalaži in odpadni embalaži (PPWD).

V Evropski Uniji trenutno poteka živahna strokovna in politična razprava o spremembah Direktiv o odpadkih (Waste Frame Directive - WFD) in Direktive o embalaži in odpadni embalaži (Packaging and Packaging Waste Directive-PPWD) kot del zakonodajnega svežnja o krožnem gospodarstvu. Evropska komisija je sveženj sprejela v decembru 2015 in med drugim v njem pripoznala ključno vlogo shem razširjene proizvajalčeve odgovornosti (Producer Responsibility Organisations - PRO) v prehodu na krožno gospodarstvo. Če se njihova dejavnost izvaja v ustrezno vzpostavljenem zakonodajnem okvirju, sheme razširjene proizvajalčeve odgovornosti tvorijo ključen del učinkovitega procesa ravnanja z odpadki.

Ker se spremembe Direktiv o odpadkih nanašajo na osnovno področje delovanja družbe Slopak, želimo v družbi izpostaviti ključne izzive teh sprememb, vključno z vlogo družb, ki delujejo po načelu razširjene proizvajalčeve odgovornosti, splošnih zahtev za delovanje sistemov razširjene proizvajalčeve odgovornosti in metod za izračun deležev in ciljev recikliranja.
V nadaljevanju so predstavljena ključna stališča družbe Slopak o predlogih, vsebovanih v evropskih Direktivah o odpadkih. Z našimi stališči se vključujemo v širši okvir razprave na evropskem in nacionalnem nivoju.

Proizvajalci – in sheme razširjene proizvajalčeve odgovornosti v njihovem imenu – so ključni za odgovorno izvajanje okoljskih politik v javnem interesu, tako da prispevajo k zaščiti okolja, ekonomski učinkovitosti in družbeni odgovornosti. Neprofitni značaj shem naj bo potrjen v zakonodaji.

Razširjena proizvajalčeva odgovornost je ključno orodje, ki državam članicam pomaga izvajati prehod k bolj trajnostnemu ravnanju z odpadki. V družbi Slopak verjamemo, da je osnovni gradnik EPR sistemov proizvajalčeva odgovornost za proizvod v času trajanja celotnega življenjskega cikla. V okviru EPR sistemov so zavezanci vzpodbujeni k izboljšavam na področju uporabe embalaže, njenega recikliranja in tehnološkega razvoja, saj imajo kot plačniki celotnih stroškov sistema dolgoročni interes zniževanja stroškov sistema ob istočasnem izpolnjevanju okoljskih ciljev.
Prepričani smo, da zavezanci ali kolektivne PRO v njihovem imenu s svojo dejavnostjo delujejo v javnem interesu, s končnim ciljem doseganja trajnostne potrošne in proizvodne družbe. Torej PRO izpolnjujejo cilje krožnega gospodarstva z optimalnimi stroški doseganja okoljskih ciljev.
Prav zaradi tega je naše stališče, da naj bodo EPR sheme samostojne neprofitne pravne osebe, ustanovljene s strani zavezancev, z izključno dejavnostjo upravljanja kolektivnih sistemov EPR. Dejstvo je, da potrošniki posredno plačajo stroške razširjene proizvajalčeve odgovornosti ob nakupu (embaliranih) izdelkov, saj so ti vključeni v prodajno ceno izdelka. Tako je tudi v potrošnikovem interesu, da se denar, zbran v teh shemah, ne porabi za ustvarjanje dobička in prelivanje v druge dejavnosti, temveč se povrne nazaj v sistem.
V družbi Slopak predlagamo, da bi razširjena proizvajalčeva odgovornost na embalažnem področju morala biti zavezujoča. To zahteva usklajena pravila, ki zajemajo vse deležnike v sistemu v duhu zagotavljanja optimalnih celotnih stroškov doseganja okoljskih ciljev z upoštevanjem javnega interesa. Tako oblikovana minimalna pravila bi morala veljati v vseh državah članicah enako, saj bi s tem omogočili gospodarstvu izenačene pogoje poslovanja na embalažnem področju na celotnem enotnem notranjem trgu EU ter prevladujoč vpliv na delovanje in stroške sistemov.

Podpiramo predlagane splošne zahteve razširjene proizvajalčeve odgovornosti, skladno z Direktivo o odpadkih, ki naj bodo v Direktivi o embalaži in odpadni embalaži še natančneje navedene.

Slopak pozdravlja vključitev splošnih minimalnih zahtev za delovanje shem razširjene proizvajalčeve odgovornosti v zakonodajo, kot je predlagano v Direktivi o odpadkih (Člen 8a). Krepijo namreč primarno vlogo, ki jo razširjena proizvajalčeva odgovornost mora igrati v prehodu na krožno gospodarstvo. Predlagane minimalne zahteve glede razširjene proizvajalčeve odgovornosti, še posebej tiste, ki se nanašajo na transparentnost, enako in nediskriminatorno obravnavanje proizvajalcev, proizvodov ter malih in srednjih podjetij, so korak bliže k zagotavljanju enakopravnih konkurenčnih pogojev za vse udeležence v verigi ravnanja z odpadki. Še posebej je to pomembno, ker so pristojbine (embalažnina, …) vsebinsko »prikrita davščina«, katerih izrazna oblika so opravljene storitve.
Vendar pa Slopak predlaga, da se določene zahteve istočasno obvezno določijo tudi v Direktivi o embalaži in odpadni embalaži, ki predstavlja zakonodajni steber na področju embalažnega sektorja. Embalaža je zelo poseben odpadkovni tok, ki vključuje številna podjetja, ki so zavezana k upoštevanju zakonsko določene razširjene proizvajalčeve odgovornosti, in zahteva razvejeno in obsežno infrastrukturo za ravnanje s komunalno odpadno embalažo. Zato je v Direktivo o embalaži in odpadni embalaži smiselno vključiti še natančneje določene in usklajene minimalne kriterije za delovanje DROE.
Zlasti bi bilo potrebno, da se s temi kriteriji določijo jasne vloge in odgovornosti med različnimi akterji na področju razširjene proizvajalčeve odgovornosti, ki bi preprečevale nasprotje interesov in notranjo blokado sistema. Med kriterije bi bilo potrebno vključiti tudi funkcijo neodvisne centralne organizacije – t.i. klirinške hiše –, ki je namenjena nadzoru in vzpostavljanju izravnav med obveznostmi zbiranja odpadkov v primeru obstoja večih, med seboj konkurenčnih družb za ravnanje z odpadki (DROE), minimalne kriterije za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za DROE ter tudi druge natančno določene zahteve za gospodarstvo, izvajalce javnih služb, zbiralce in sortirce ter predelovalce.

Končni postopek recikliranja se mora začeti na vhodu v reciklažni obrat in biti povezan s kakovostnimi standardi za materiale.

Definicija končnega postopka recikliranja je v predlogu sprememb Direktive opisana kot postopek recikliranja, ki se začne, ko nadaljnji mehanični sortirni postopki niso več potrebni in ni več odpadnih materialov, ki bi jih bilo potrebno obdelati, da bi se izsortirani materiali predelali v izdelke, materiale in snovi. Torej na izhodu iz sortirnega postopka oz. obrata.
V družbi Slopak predlagamo natančnejšo definicijo in sicer, da bi se reciklažni proces moral začeti od tistega trenutka dalje, ko ni več potrebno nobeno dodatno sortiranje, da bi pridobili nove materiale iz predhodno izsortiranih, to pomeni pred začetkom dejanskega postopka reciklaže izsortiranih materialov v nove izdelke, materiale ali snovi; torej na vhodu v predelovalni obrat, ponor materialov.
S takim pristopom bi se izognili praktičnim oviram pri poročanju recikliranja, kot je obrazloženo spodaj:
• Upoštevajoč mednarodni vidik trga recikliranja in običajno mešanje različnih sestav odpadkov v reciklažnem postopku, posameznim (embalažnim) tokom odpadkov ni vedno mogoče dodeliti izgub v postopkih recikliranja in pridobiti celotne, zanesljive in točne podatke recikliranja.
• Stranske produkte recikliranja, ki se ponavadi tudi reciklirajo, je težko slediti, saj so ti včasih poslani drugim predelovalcem, tudi v drugih državah. Zaradi tega je posledično težko določiti izvor materialov brez visokih administrativnih stroškov.

Z namenom dopolnitve te določbe, Slopak predlaga, da se na ravni Evropske unije uvedejo kakovostni standardi za izsortirane materiale. To bi pripomoglo k zagotavljanju ustrezne kakovosti odpadkovnih materialov, ki vstopajo v procese recikliranja. Dodatno bi to zagotavljalo enake konkurenčne pogoje na področju trgovanja in recikliranja na enotnem trgu, saj bi ti materiali med seboj bili primerljivi. To je še posebej pomembno, saj akterji, ki dobavljajo odpadke predelovalcem in morajo poročati njihovo recikliranje, niso vedno v položaju, da lahko operativno odločajo o tem, kaj se dejansko reciklira.

Novi okoljski cilji glede predelave in reciklaže odpadne embalaže morajo biti dolgoročni, realistični, ekonomsko in okoljsko upravičeni ter morajo temeljiti na zanesljivi statistiki.

Evropska komisija je v svežnju o krožnem gospodarstvu postavila ambiciozne cilje za povečanje stopnje recikliranja. Družba Slopak razume in se strinja s potrebo po visoko zastavljenih ciljih recikliranja. Hkrati pa Slopak želi, da je pri doseganju teh ciljev upoštevana njihova dolgoročnost ter da so cilji realistični in upravičeni tako iz ekonomskega kot tudi iz okoljskega vidika.
Pri doseganju okoljskih ciljev je nujno potrebno izboljšati kakovost poročanja vseh deležnikov v procesu, tudi držav članic. V predlog spremembe evropske zakonodaje so vključeni ukrepi za izboljšanje kakovosti poročanja, kar družba Slopak pozdravlja. Tako bo omogočeno primerljivo in zanesljivo razumevanje recikliranja odpadne embalaže v Evropski uniji. Zaradi trenutnega pomanjkanja verodostojnosti in primerljivosti statistik pa družba Slopak predlaga, da se ponovno preučijo predlagani okoljski cilji. Ti so bili namreč pripravljeni na podlagi neprimerljivih podatkov, ki so jih poročale države članice. Pri ponovnem pregledu ciljev družba Slopak predlaga osredotočenost na realistične možnosti recikliranja in obstoječe trge za različne embalažne materiale.


Družba Slopak že od leta 2004 dalje skrbi za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji

Družba Slopak kot družba za ravnanje z odpadno embalažo v celoti sledi načelom razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Vsa dosedanja leta delovanja je ključno prispevala k doseganju okoljskih ciljev glede predelane in reciklirane odpadne embalaže v Sloveniji, kot so določeni v zakonodaji. Slopak kot edina družba za ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji deluje na podlagi načela neprofitnosti, zato morebiten dobiček dosledno vrača nazaj v sistem, katerega finančni strošek nosi slovensko gospodarstvo. Ker nima lastniških povezav s podizvajalci, ki so eden izmed najpomembnejših akterjev na področju ravnanja z odpadno embalažo, ji to omogoča, da sledi le ciljem svojih zavezancev.

Stališča družbe Slopak se v celoti vključujejo in pridružujejo skupnim stališčem vseh nacionalnih družb, članic evropske krovne organizacije EXPRA (Extended Producer Responsibility Alliance). EXPRA je evropsko združenje shem za embalažo ter predelavo in reciklažo odpadne embalaže, ki so v lasti zavezancev in delujejo po načelu neprofitnosti. SLOPAK je polnopravni član združenja EXPRA.
 

Nazaj

Izrabljene gume v predelavo

gume

Poskrbimo za zbiranje, odvoz in predelavo izrabljenih gum. Sledite povezavi na spletno stran Izrabljene gume.                                                                    Cena ravnanja z izrabljenimi gumami za proizvajalce oz. uvoznike gum v letu 2018 je 105 €/t (brez DDV).

Nov poslovni račun

Nov poslovni račun imamo odprt pri BKS Bank AG, Bančna podružnica:

SI56 3500 1000 0885 619    

BIC koda: BFKKSI22