15.5.2019

Države sveta za manj plastike v oceanih

180 držav je v Ženevi sprejelo pomembno odločitev glede plastičnih odpadkov s ciljem varovanja zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki nevarnih kemikalij in odpadkov.

Ženeva, 10. maj 2019 - Skoraj vse države sveta (z izjemo ZDA kot enim največjih onesnaževalcev) se strinjajo, da je onesnaženost s plastičnimi odpadki dosegla epidemične razsežnosti. Ocenjujejo, da je v oceanih 100 milijonov ton plastike, 80-90% teh odpadkov izvira s kopnega. Države so se s spremembo Baselske konvencije dogovorile za preglednejšo in bolje regulirano svetovno trgovino s plastičnimi odpadki. Istočasno so vzpostavile novo partnerstvo glede plastičnih odpadkov, ki bo podjetja, vlade, znanstvenike in prebivalstvo spodbujalo k uvajanju novih ukrepov za izboljšanje problematike onesnaževanja s plastičnimi odpadki.

V dvotedenskih pogajanjih z naslovom »Čisti planet, zdravi ljudje: učinkovito upravljanje s kemikalijami in odpadki« je sodelovalo 1400 delegatov iz 180 držav. Rolph Payet, iz okoljskega programa Združenih narodov, je ponosen, da je na globalni ravni dosežen ta pravno zavezujoč okvir za ravnanje s plastičnimi odpadki. Plastični odpadki so namreč ena izmed svetovno najbolj perečih okoljskih težav. Dejstvo, da je več kot milijon ljudi po celem svetu podpisalo peticijo, s katero so pogodbenice Baselske konvencije pozvali k ukrepanju, je velik pokazatelj, kako veliki sta ozaveščenost in želja splošne javnosti po ukrepih.

Plastični odpadki

Spremembe vključujejo tudi prelomno odločitev, da se nereciklabilni plastični odpadki klasificirajo kot nevaren odpadek. S tem se omejuje njihovo prehajanje preko meja v druge države, predvsem tiste manj razvite. S tem ukrepom se bo onemogočila nevarnost, da revnejše države postanejo odlagališča za bogate države in se bodo okrepila prizadevanja za zmanjševanje in recikliranje odpadkov bližje njihovemu izvoru.
Ko bodo nove omejitve stopile v veljavo, zasebna podjetja ne bodo več imela možnosti izvažanja teh vrst plastičnih odpadkov neposredno do zasebnih podjetij v drugih državah. Namesto tega bodo morala zaprositi za dovoljenje državo, kamor bodo odpadke izvažala. To bo državam omogočilo nadzor nad tem, da njihova območja ne postanejo globalna odlagališča.

E-odpadki

V Baselsko konvencijo je od leta 2002 vključena tudi odpadna električna in elektronska oprema, ki velja za najhitreje rastoč tok nevarnih odpadkov. Vsako leto proizvedemo 50 milijonov ton tovrstnih odpadkov, do leta 2050 pa bi se naj ta številka podvojila in bi znašala 120 milijonov ton na leto. Ta vrsta odpadka je klasificirana kot nevaren odpadek zaradi prisotnosti strupenih snovi kot so živo srebro, svinec in brominirani zaviralci gorenja itd. E-odpadki lahko vsebujejo žlahtne kovine kot so zlato, baker in nikelj ter redke surovine kot sta indij in paladij. Z recikliranjem e-odpadkov se te surovine lahko ponovno uporabijo kot sekundarne surovine. E-odpadki se pogosto izvažajo v države v razvoju, kjer ravnanje z njimi ni regulirano in predstavlja resno grožnjo tako za zdravje ljudi kot tudi za okolje. Znotraj Baselske konvencije bodo zato pripravili nove posodobljene tehnične smernice za zmanjšanje škodljivih učinkov teh odpadkov.

 

Kaj je Baselska konvencija:
Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (ang. Basel Convention on the Control of Transboundary Movements of Hazardous Wastes and Their Disposal) je bila sprejeta 22. marca 1989 in je stopila v veljavo leta 1992. Ratificiralo jo je 187 držav, razen ZDA. Slovenija jo je leta 1993 ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe št. 15/93).
Cilj konvencije je zmanjševanje količin in strupenosti odpadkov ter njihovega prevoza preko meja, predvsem iz razvitih v manj razvite države (Baselska konvencija se ne nanaša na prevoz radioaktivnih odpadkov). Po konvenciji imajo države pravico do prepovedi uvažanja nevarnih odpadkov. V primeru, da (minimiziran) prevoz preko meja poteka, za to veljajo določeni pogoji in postopki. Potrebna je prijava prevoza in pisno soglasje ciljne države. Države so se tudi zavezale, da je nezakonit prevoz nevarnih odpadkov preko meje kaznivo dejanje.
 

Nazaj

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. - Podrobnosti