15.11.2018

Kratke novice iz Evrope in sveta

EU zakonodaja/ Globalna platforma za plastiko/ Zanimanje za sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti/ Onesnaževanje morja s plastiko/ Mednarodni dan e-odpadkov

EU zakonodaja: Novo poročilo o implementaciji evropske zakonodaje

Evropska komisija je pripravila novo poročilo glede prenosa evropske odpadkovne zakonodaje v posameznih državah članicah. Poročilo je osnovano na poročilih posameznih članic za obdobje 2013-2015 in prikazuje pregled nad napredkom in tudi izzivi na različnih odpadkovnih področjih kot so komunalni odpadki, gradbeni in nevarni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema in odpadna embalaža.
V poročilu je Komisija izrekla opozorilo 14 državam članicam, ki verjetno ne bodo dosegle zastavljenega okoljskega cilja glede ponovne uporabe in recikliranja 50% komunalnih odpadkov. Med te države spadajo Bolgarija, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Latvia, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija.
Med ukrepi, ki jih za izpolnjevanje zakonodaje Komisija predlaga v poročilu, so bolj učinkovito ločeno zbiranje odpadkov, učinkovite sheme razširjene proizvajalčeve odgovornosti (EPR sheme), ki bi naj izpolnjevale vsaj minimalne pogoje, ki so določeni v prenovljeni Direktivi o odpadkih, ekonomski instrumenti kot sta davek na odlaganje in sežiganje ter izboljšanje kvalitete podatkov.
Ob objavi poročila je Evropska komisija sporočila, da je kljub stalnemu napredku potrebno razrešiti resne pomanjkljivosti v določenih državah članicah.
»V Evropi še vedno obstajajo razlike, vendar je napredek potreben in možen, če nacionalne in lokalne oblasti implementirajo v tem poročilu predlagane rešitve,« je povedal evropski komisar za okolje, Karmenu Vella.

Globalna platforma za plastiko

Evropska komisija in Program Združenih narodov za okolje sta v septembru ustanovila globalno platformo za plastiko (Global Plastics Platform), ki bo delovala kot mreža za spodbujanje novih zavez za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in raziskovala inovativne načine za spreminjanje navad pri oblikovanju, proizvodnji, potrošnji in odstranjevanju plastike po vsem svetu ter s tem podpirala prehod k bolj krožnemu gospodarstvu.
V mrežo vključene države in mesta bodo izmenjevali izkušnje, razpravljali o novih politikah in iskali navdih za nove okoljske zaveze.

Čedalje večje zanimanje za sistem razširjene proizvajalčeve odgovornosti

V Veliki Britaniji lahko pričakujemo spremembo sistema ravnanja z odpadki, ki bo precej podoben EPR sistemom, kot jih poznamo v drugih evropskih državah. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje glede vzpostavitve sistema z eno družbo za ravnanje z odpadno embalažo ali konkurenčnega modela, kjer je na trgu prisotnih več družb.
Tudi Danska, ki je ena izmed treh članic EU, ki še ni uvedla sistema razširjene proizvajalčeve odgovornosti, začenja priprave na uvedbo sistema razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Rok za uvedbo do 31. decembra 2024 ji nalaga Evropska direktiva o embalaži in odpadni embalaži, kar pomeni, da mora Danska svoj zakonodajni okvir sprejeti že v naslednjih par letih.

Čile je kot prva južnoameriška država v zakonodajo vključila načelo razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Nova zakonodaja vzpostavlja ustrezen okvir za začetek množičnega recikliranja potrošniških izdelkov. Oblasti so pri pisanju nove zakonodaje uporabile dragocene izkušnje drugih držav, še posebej evropskih, in jih prilagodile razmeram v Čilu.
Zanimanje za sistem pa so začeli izkazovati tudi Koreja, Japonska in Singapur, ki pa izvaja študijo za več drugih azijskih držav.

Onesnaževanje morja s plastiko

Charlevoix, Kanada. - Na nedavnem vrhu G7 je Evropska unija skupaj s Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo in Veliko Britanijo sprejela listino o plastiki v oceanih, ki vlade, gospodarstvo in javnost poziva k preoblikovanju njihovega odnosa do plastike.
Mnogi na žalost plastiko še vedno smatrajo kot izdelke za enkratno uporabo in jo neustrezno odstranjujejo na načine, ki so okolju škodljivi. Listina zagovarja pristop vseživljenjskega ravnanja s tem dragocenim virom s ciljem preprečevanja nastajanja odpadkov in oblikovanja izdelkov na način, da bo omogočena njihova ponovna uporaba ali reciklaža.
Listina predlaga, da se pri pristopu k plastiki upošteva njen neprekinjen življenjski krog. Samo z zavzetostjo in sodelovanjem se lahko vlade in podjetja lotijo pereče težave morskega onesnaženja s plastiko.
---
Malezija. - Študija iz leta 2015 o največjih onesnaževalcih s plastiko na svetu, ki je bila objavljena v Science Magazin, je na osmo mesto uvrstila Malezijo. V študiji ocenjujejo, da je ta azijska država samo v letu 2010 proizvedla skoraj en milijon ton plastičnih odpadkov, ki niso bili ne reciklirani ne odstranjeni na ustrezen način. Med državami jugovzhodne Azije je Malezija prva, ki je uvedla ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja s plastičnimi odpadki. Do leta 2030 želi ukiniti uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo s spodbujanjem gospodarstva k proizvodnji okolju prijaznejših izdelkov.
Med državami, ki največ prispevajo k onesnaženju morja z odpadki, so prav azijske države iz območij ob reki Mekong. Študija neprofitne organizacije Ocean Conservancy izpostavlja Indonezijo, Kitajsko, Tajsko, Vietnam in Filipine, ki proizvedejo več kot polovico plastičnih odpadkov na svetu. Istočasno pa te države nimajo vzpostavljenih ustreznih sistemov ravnanja z odpadki kot jih poznamo v Evropi.

Prvi mednarodni dan e-odpadkov

Letošnjega 13. oktobra smo obeležili prvi mednarodni dan e-odpadkov, katerega pobudnik je mednarodna organizacija WEEE forum. Njegov namen je ozaveščanje posameznikov o pravilnem ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki bo omogočilo ponovno uporabo in reciklažo e-odpadkov.
Po nekaterih ocenah bo po svetu v letu 2018 nastalo 50 milijonov e-odpadkov. Vsako leto je na globalni ravni recikliranih le 20% e-odpadkov, kar pomeni, da je 40 milijonov e-odpadkov odstranjenih na neustrezen in okolju škodljiv način. Posledice neustreznega ravnanja se kažejo na onesnaževanju okolja in posledično tudi škodijo zdravju ljudi, hkrati pa s tem izgubljamo dragocene surovine, ki jih e-odpadki vsebujejo.
Četudi je Evropska unija vodilna na področju recikliranja OEE opreme, se glede na uradne podatke reciklira le 35 odstotkov teh odpadkov. Med razlogi za to je tudi manjša ozaveščenost prebivalstva, kako pravilno ravnati z odsluženo električno in elektronsko opremo ter baterijami.

Nazaj

Izrabljene gume v predelavo

gume

Poskrbimo za zbiranje, odvoz in predelavo izrabljenih gum. Sledite povezavi na spletno stran Izrabljene gume.                                                                    Cena ravnanja z izrabljenimi gumami za proizvajalce oz. uvoznike gum v letu 2018 je 105 €/t (brez DDV).

Nov poslovni račun

Nov poslovni račun imamo odprt pri BKS Bank AG, Bančna podružnica:

SI56 3500 1000 0885 619    

BIC koda: BFKKSI22