Aktualno

Sončen dan na Jezerskem

Nacionalni zmagovalec tretjega nagradnega natečaja družbe Slopak Recikliraj steklenico, z risbico na končni izlet!« se je v četrtek udeležil končnega izleta na Jezerskem. Oddelku podaljšanega bivanja tretjega in četrtega razreda OŠ Starše je zmago prinesla inovativna ideja steklene strehe v obliki stripa.

Ob Planšarskem jezeru je otroke pričakal pester program dinamičnih skupinskih iger, ki so bile vezane na grško mitologijo in so krepile timski duh. Skozi igro so se otroci učili skupaj priti do cilja, si pomagati ter drug drugega spodbujati, nekateri pa so se prvič preizkusili v hoji s hoduljami in streljanju z lokom.

Druženje v čistem objemu narave je vseskozi spremljalo navdušenje otrok, ki so se izjemno zabavali ob razgibanem programu. K dobremu vzdušju pa je prispevala tudi čudovita okolica jezera, ki se je ves dan kopala v soncu. Po družabnem programu je ekipa družbe Slopak poskrbela, da so se otroci pred odhodom domov okrepčali.


Družba Slopak ozaveščala v študentskih naseljih po vsej Sloveniji

Maj - junij 2014, Ljubljana, Maribor, Koper, Portorož

Družba Slopak je v mesecu maju in juniju izvedla veliko akcijo ozaveščanja in informiranja študentov v študentskih naseljih v Ljubljani (Mestni log, Topniška, Kardeljeva ploščad, Rožna dolina), Mariboru (Gosposvetska, Tyrševa in Lent) ter v študentskih domovih v Kopru in Portorožu. Študentske domove je opremila z novimi zabojniki s pisanimi nalepkami, ki prikazujejo okoljske prihranke ter plakati o pravilnem ločevanju odpadkov, ki jim bodo še bolj v pomoč in spodbudo, da odpadki pristanejo v pravilnem zabojniku.

Demonstratorji družbe Slopak so v sodelovanju z lokalnimi komunalami ter lokalnimi demonstratorji-študenti stanovalce študentskih naselij informirali o prednostih ločenega zbiranja odpadkov ter razreševali dileme, ki se študentom ob ločevanju porajajo. Študentje so na info točkah izpolnjevali kratek vprašalnik, s katerim so lahko preverili svoje poznavanje pravilnega razvrščanja odpadkov v za to namenjene zabojnike.

Študentje so se posebej razveselili kompletov koškov za ločevanje, ki so jih prejeli od družbe Slopak. Pravilno ločevanje v študentskih sobah jim bodo še olajšali, saj so priročni, trpežni in pralni. Tako bodo študentje, opremljeni z novim znanjem, svoje odpadke še enostavneje odnesli do ekološkega otoka pred svojim domom in jim omogočili pot v predelavo.
 


Zaključna prireditev nagradnega natečaja družbe Slopak

14. februar 2014, Ljubljana

Natečaj »Recikliraj steklenico, z risbico na končni izlet!« je že tretji nagradni natečaj za osnovnošolce, ki ga je družba Slopak pripravila v okviru evropskega projekta LIFE: Ločujmo odpadke. Nagradni natečaj se je zaključil s prireditvijo in podelitvijo nagrad ter priznanj v ljubljanskem Koloseju.

Zmagovalnim razredom je čestital direktor družbe Slopak Srečko Bukovec in povedal, da želi družba z nagradnimi natečaji spodbujati odgovorno ravnanje z odpadki ter približati temo ločenega zbiranja osnovnošolcem. Preko razlage reciklažnega kroga odpadkov - poti odpadka od zabojnika do novega izdelka – želi osmisliti razumevanje recikliranja odpadkov. Osnovnošolci so preko natečaja spoznali, da odpadki niso smeti, ki končajo na smetišču, ampak so dragocen vir surovin, iz katerih izdelajo nove izdelke.

Na prireditvi je sodelovalo devet razredov skupaj z mentorji, skupno čez 100 nagrajencev. Nacionalni zmagovalec – oddelek podaljšanega bivanja OŠ Starše - si je z zmagovalno idejo o reciklirani strehi prislužil obisk adrenalinskega parka, ki ga bo izkoristil ob koncu šolskega leta. Zmagovalni izdelek pa je bil predstavljen tudi v digitalizirani obliki stripa z naslovom »Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika – Streha iz stekla«. Nagrajeni razredi so prejeli zvezke in barvice iz recikliranih materialov, ki jim bodo v pomoč pri iskanju novih znanj in idej. Zmagovalci pa so prejeli tudi darilo Steklarne Hrastnik.


Znan zmagovalec tretjega natečaja za šole

Nagradni natečaj družbe Slopak, s pomočjo katerega želijo otrokom približati ločevanje odpadkov in njihovo pot v reciklažnem krogu, je dobil nove zmagovalce. Tokrat je najinovativnejšo idejo predstavil 4.a razred OŠ Starše. Učenec zmagovalnega razreda je idejo »Streha iz stekla« predstavil v obliki stripa.

Na natečaju je sodelovalo 94 osnovnih šol, ki so prispevale preko 3700 risbic. Poleg steklene strehe bodo nagrajene še ideje o stekleni uri (1.č; OŠ N. H. Rajka Hrastnika - PŠ Dol pri Hrastniku), steklenem okrasku za jelko (2.b; OŠ Neznanih talcev Dravograd), steklenem pokalu (3.a; OŠ Ob Dravinji), nalivnem peresu iz stekla (4.; OŠ Stopiče), steklenem podstavku za čajno svečko (5.; OŠ Podlehnik), steklenem šahu (6.b; OŠ Gorje), steklenem priboru (7.a ; OŠ Stranje), steklenem nakitu (8.b; OŠ Dušana Bordona Semedela) in USB ključku iz stekla (9.a ; OŠ Belokranjskega odreda Semič).

Nagrade bodo podeljene na zaključni slovesnosti januarja 2014.

Zmagovalne ideje si poglejte na naši Facebook strani Ločujem odpadke


Uspešno ozaveščanje na informacijskih točkah

Skupaj s predstavniki lokalnih komunalnih podjetij je družba Slopak v sedmih nakupovalnih centrih po Sloveniji uspešno izpeljala večdnevne informacijske točke. Mnogi obiskovalci so tako v Celju, Mariboru, Novem mestu, Murski Soboti, Velenju, Slovenj Gradcu in na Ptuju dobili odgovore na svoja vprašanja o ločevanju odpadkov, si pobliže ogledali maketo sortirne linije, domov pa odšli z informativnim gradivom, pridobljenim znanjem o prednostih ločevanja ter tudi s praktičnimi nagradami, ki udejanjanje zelenih navad še olajšajo.

Demonstratorji opažajo, da se vse več ljudi zaveda pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov in se trudi dosledno ločevati v svojih gospodinjstvih. Najpogostejše dileme obiskovalcem predstavljajo papirnate kuhinjske brisačke, plenice ter odpadno olje od kuhanja. Pogosta dilema je tudi, kam s ponošenimi oblačili. Vse odgovore lahko najdete na spletni strani projekta www.locevanjeodpadkov.si pod Vprašali ste.
 


Info točke ponovno v nakupovalnih centrih

18. - 29.november 2013

Družba Slopak v sodelovanju z Mercatorjem v mesecu novembru ponovno pripravlja informacijske točke, kjer se boste lahko podučili o ločevanju odpadkov. Tokrat bodo demonstratorji znanje delili skupaj z lokalnimi komunalnimi podjetji (Simbio Celje, Snaga Maribor, Komunala Novo mesto, Saubermacher komunala M. Sobota, PUP Saubermacher Velenje, Javne službe Ptuj in Komunala Slovenj Gradec).

Na info točkah bodo obiskovalci izvedeli, kateri odpadki sodijo v kateri zabojnik, predstavili vpogled v reciklažne kroge odpadkov in izdelke, ki nastanejo iz odpadkov. Obiskovalci bodo imeli priložnost, da preizkusijo svoje znanje v ravnanju z odpadki in osvojijo simbolične nagrade.

Vabljeni vsi, ki vas zanima več o ločevanju odpadkov.


Nagradni natečaj: še mesec dni za oddajo risbic

Nagradni natečaj »Recikliraj steklenico, z risbico na končni izlet!« je v polnem zagonu. Na naslov družbe Slopak prihajajo risbice slovenskih osnovnošolcev, ki razmišljajo o reciklažnem krogu steklenice. Svoje ustvarjalne zamisli o izdelku, ki ga lahko naredimo iz uporabljene steklenice, prelivajo na papir, in tudi letos smo navdušeni nad njihovo kreativnostjo. Prejeli smo že ideje o akvariju, vazi za rože, mozaiku, nakitu, steklenički parfuma in mnoge druge. Tudi letos bo najboljše risbice izbrala žirija, ideja nacionalnega zmagovalca pa bo zaživela v obliki 3D-makete. Za pokušino objavljamo nekaj risbic, ki prikazujejo reciklažni krog steklenice.

Osnovne šole lahko risbice oddajo do ponedeljka, 18. novembra 2013.

Več informacij na www.locevanjeodpadkov.si. Želimo vam veliko kreativnih idej!
 


Dan odprtih vrat »Komu koristi ločevanje odpadkov?« v Radovljici

19. september 2013, Radovljica

Komunala Radovljica je tako kot vsako leto odprla svoja vrata za občane z namenom ozaveščanja in informiranja o pomenu ločevanja odpadkov. Predstavili so rezultate, ki so jih dosegli na področju odlaganja in ločenega zbiranja odpadkov v gospodinjstvih, ki so se izkazali za zelo uspešne. Letos so želeli obiskovalcem tematiko približati še s povabilom zunanjih strokovnjakov iz družb Slopak in ZEOS, s posebnim poudarkom na predelavi različnih vrst ločeno zbranih odpadkov ter odpadni električni in elektronski opremi. 

Tjaša Kranjec iz družbe Slopak je prikazala številne prednosti, ki jih prinaša pravilno ločevanje odpadkov ter pozitivne vplive, ki jih imajo naša dejanja na okolje. Obiskovalci so se seznanili s posameznimi fazami ravnanja z odpadki, ki jih organizira družba Slopak in na ta način poskrbi, da iz ločeno zbranih odpadkov pridobimo surovine za nove izdelke ali energijo. Obiskovalci so se udeleževali tudi spremljevalnih aktivnosti dneva odprtih vrat, ki so obsegale ogled E-transformerja, izmenjavo uporabnih predmetov, ogled čistilne naprave in zbirnega centra ter info točko družbe Slopak. Na slednji je lahko vsak pridobil informacije o pravilnem ločevanju odpadkov ter razrešil dileme, ki se nam ob ločevanju v gospodinjstvu vsakodnevno porajajo.
 


Slopak na dnevu odprtih vrat v Krškem

12. september 2013, Krško

Stavbno komunalno podjetje Kostak iz Krškega je proslavilo deset let ločenega zbiranja odpadkov in odprlo svoja vrata za obiskovalce. Dopoldne so si center ogledali učenci osnovnih šol, sledil je obisk poslovnih partnerjev, popoldne pa še občanov. Namen celodnevnega dogodka je bil približati svojo dejavnost ravnanja z odpadki obiskovalcem in predstaviti moderno sortirno linijo za mehansko obdelavo odpadkov, kjer letno obdelajo 2500 ton odpadne embalaže.

Družba Slopak je za to priložnost na prizorišču postavila info točko o ločevanju odpadkov. Demonstratorki sta prisotnim predstavljali pravilno ločevanje odpadkov in njihovo recikliranje, razreševali pa sta tudi dileme, ki se porajajo ob ločevanju odpadkov. Veliko zanimanja so pokazali učenci osnovnih šol, ki so povedali, da doma vestno ločujejo odpadke in da se pri njih najhitreje napolnijo koši za embalažo. Družba Slopak skozi različne aktivnosti opaža, da so otroci izredno dojemljivi za skrb za okolje ter s tem povezano ločevanje odpadkov.
 


Nagradni natečaj »Recikliraj steklenico, z risbico na končni izlet!«

Tretji v sklopu nagradnih natečajev, ki ga je pripravila družba Slopak v okviru projekta LIFE: Ločujmo odpadke in poteka pod naslovom »Recikliraj steklenico, z risbico na končni izlet!«, se prične 9. septembra in bo trajal do 18. novembra 2013. V tem času bodo lahko otroci skupaj z mentorji razmišljali o reciklažnem krogu steklenice in svoje zamisli o novem izdelku, ki bo nastal z reciklažo stekla, prelivali na papir.

Po konzervi in plastenki bo torej tokrat v ospredju steklo, ločevanje le-tega, recikliranje in izdelava novih proizvodov iz stekla. Steklo lahko recikliramo 100 odstotno in uporabljamo vedno znova, ne da bi ob tem izgubilo na kakovosti, to pa lahko dosežemo le s predhodnim ločevanjem.

Z natečajem družba Slopak vsem slovenskim osnovnošolcem predaja znanje o reciklažnem krogu stekla, jih ozavešča o pomembnosti ločevanja odpadkov ter spodbuja, da so pri razmišljanju o poti odpadka od izvora skozi reciklažni postopek do novega izdelka kar najbolj inovativni in domiselni. Najboljše risbice bodo nagrajene, zmagovalni razred bo odšel na končni izlet, po predlogi iz risbice pa bo izdelana tudi maketa zmagovalnega izdelka. Več informacij o natečaju lahko dobite na spletni strani www.locevanjeodpadkov.si.
 


Info točka tudi na festivalu Zbüjdi se

12. avgust 2013, Murska Sobota

Tokrat je družba Slopak info točko pripravila v severovzhodnem delu Slovenije, v Murski Soboti. Pridružili smo se festivalu Zbüjdi se, v okviru katerega so v dopoldanskem času potekale različne delavnice za mlade. Na eni izmed njih so v obliki info točke izvedeli vse o ločevanju odpadkov in njihovi reciklaži, pridobljeno znanje pa so uporabili v tekmovanju v ločevanju odpadkov. Na delavnicah pa so se mladim pridružili upokojenci, ki so z zanimanjem prisluhnili kako ravnati z odpadki.

V ta konec države se v jesenskem času info točke o ločevanju odpadkov ponovno vračajo v Mercatorjeve centre.
 


Slopak na dnevu slovenskih planincev

17.junij 2013, Kamniška Bistrica

Po info točkah, ki jih je družba Slopak v mesecu aprilu pripravila v sodelovanju z Mercatorjem, so se stojnice preselile v naravo, natančneje pod vznožje gora. Prva izmed poletnih je bila postavljena na Dnevu slovenskih planincev v Kamniški Bistrici. Planinci so dokazali, da znajo ločevati odpadke, nekateri odpadki pa se še vedno pojavljajo kot problematični.

Preko 2000 planincev in ljubiteljev gora je pretekli konec tedna otvorilo poletno planinsko sezono nad Kamnikom. Družba Slopak je na kontrolni točki orientacijskega teka za otroke preverjala, kako dobro znajo ločevati odpadke najmlajši in najboljše tudi nagradila, kasneje pa se je dogajanje preselilo na prireditveni prostor, kjer je marsikateri planinec pristopil in preveril, ali pravilno ločuje odpadke.

Med dilemami velja izpostaviti alufolijo, v katero velikokrat zavijemo prigrizke. To je folija, ki je sestavljena iz kovine, zato, podobno kot ostala kovinska embalaža, sodi v zabojnik za embalažo. Sicer pa so ljubitelji gora tudi ljubitelji čiste narave, zato odpadke vselej prinesejo nazaj v dolino. Dobro bi bilo, če bi jih nato ločili v domačem okolju, da ne obremenjujemo alpskega sveta.

Več fotografij na: 

Ločujem odpadke

 


Zmagovalci izkoristili dan na Jezerskem

14.junij 2013, Ljubljana

Nacionalna zmagovalca nagradnega natečaja družbe Slopak sta se v četrtek udeležila končnega izleta na Jezersko. Otroke je sredi neokrnjene narave čakala serija zabavnih iger, vezanih na grško mitologijo. Drugošolcem iz OŠ Škocjan je izlet prinesla ideja recikliranih modelčkov za piškote, osmemu razredu iz OŠ Ljudski vrt Ptuj pa ideja recikliranega obešalnika.

Otroci so se učili streljati z lokom, tekmovali so v hoji na hoduljah, streljali s fračo, podirali keglje in tekmovali med skupinami. Najmlajše so čakale manj zahtevne a zato nič manj zabavne igre čebeljega panja, obešanja nogavic, gašenja ognja, labirinta in podobno.

Hkrati so otroci lahko videli ledenik pod Skuto, enega od dveh še obstoječih ledenikov v naših Alpah ter preizkusili, kako mrzla je voda v Planšarskem jezeru, kjer so zajemali vodo za gašenje.


Druženje z zmagovalci

7. junij 2013, Ljubljana

Družba Slopak je po koncu dveh nagradnih natečajev za osnovnošolce v sklopu projekta LIFE: Ločujmo odpadke pripravila zaključno prireditev, kjer so nagrajenim razredom podelili nagrade. Prireditve se je udeležilo 11 razredov z mentorji in starši, skupno skoraj 100 nagrajencev.

Zbrane sta nagovorila direktor družbe Slopak Srečko Bukovec in vodja projekta LIFE Ločujmo odpadke Andreja Potočnik. Prvi je predstavil družbo Slopak in čestital nagrajencem, druga pa povzela natečaja v številkah. V nagradnem natečaju »Recikliraj konzervo, z risbico na končni izlet« in »Recikliraj plastenko, z risbico na končni izlet« je sodelovalo preko 75.000 otrok, ki so prispevali več kot 8200 risbic. Te so prišle kar iz 204 osnovnih šol. Skupno so učitelji in mentorji tematiki ločevanja odpadkov posvetili preko 600 šolskih ur. Glavni namen natečaja je bil namreč ta, da otroke naučimo pravilno ločevati odpadke in jim razložimo, da se pot odpadka s tem, ko ga odvržejo v pravilni zabojnik še ne konča. Hkrati smo želeli spodbuditi tudi njihovo domišljijo.
Podelitve regijskih nagrad prvega natečaja na temo reciklirane konzerve so se udeležile osnovne šole Gorje, Puconci in Belokranjskega odreda Semič. V sklopu drugega natečaja so bile na oder povabljene osnovne šole Kebelj, Neznanih talcev Dravograd, Bodonci, Franceta Bevka Tolmin, Log-Dragomer, Marjana Nemca Radeče in Gorje. Ob koncu prireditve sta bila nagrajena še nacionalna zmagovalca iz osnovne šole Škocjan in Ljudski vrt Ptuj. Otroci pa so lahko videli tudi 3D makete zmagovalnih risbic – modelčke za piškote in recikliran obešalnik. Za dobro vzdušje sta skozi celotno prireditev skrbela komika Boštjan Gorenc-Pižama in Andrej Težak-Tešky.
 

Več fotografij na:

Ločujem odpadke


Obisk iz Bruslja

30. maj 2013, Ljubljana

V četrtek, 30. maja je družbo Slopak v okviru projekta Life: Ločujmo odpadke obiskala komisija iz Bruslja. Tričlanska zasedba je pogledala napredek projekta LIFE: Ločujmo odpadke, ki ga družba Slopak s partnerjem Delo izvaja od septembra 2011. V tem času je bilo izvedenih kar nekaj akcij, med bolj odmevnimi so snemanje filmov o ločevanju odpadkov, nagradni natečaji za osnovnošolce, medijska akcija glede ločevanja odpadkov v gorah, nagrajevanje občanov, ki obiskujejo zbirne centre, okrogle mize na temo pravilnega ločevanja odpadkov ipd.

Komisija se je seznanila s tehničnim in finančnim delom, poleg poročanja pa si je ogledala tudi enega od šestih filmov o ločevanju odpadkov.
Projekt Ločujmo odpadke se bo zaključil avgusta 2014. Več o projektu si lahko preberete na www.slopak.si/locujmo_odpadke ter na www.locevanjeodpadkov.si ali pa nas všečkate na facebooku Ločujem odpadke.
 


Pri ločevanju odpadkov še nekaj težav

22. april 2013, Ljubljana

Drugi in tretji teden aprila so lahko obiskovalci nakupovalnih centrov po državi preverili, kako dobro jim gre od rok ločevanje odpadkov, izvedeli, kam sodijo odpadki, ki jim povzročajo težave in osvežili svoje znanje o ločevanju ter pravilnem odlaganju odpadkov po zabojnikih.
V sodelovanju z Mercatorjem smo v sedmih nakupovalnih centrih med obiskovalce delili letake o ločevanju odpadkov in jih nagradili z bombažnimi nakupovalnimi vrečkami. Ugotovili smo, da imajo ljudje še vedno težave z ločevanjem odpadkov. Osnovno ločevanje na papir, steklo, embalažo in biološke odpadke so osvojili, težavni so odpadki, ki sodijo med kosovne (stojala za obešanje perila) in odpadki, ki naj bi končali v zabojniku za mešane odpadke (vatirane blazinice, obešanke proti moljem, pasji iztrebki, plenice).


Informacijske točke bomo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije pripravili v času sezone obiskovanja gora, jeseni pa se znova vračamo v nakupovalne centre. Takrat na vzhodni del države.

V sodelovanju z:

 


Po informacije o odpadkih tudi v nakupovalni center

5. april 2013, Ljubljana

Družba Slopak v sodelovanju z Mercatorjem v mesecu aprilu pripravlja informacijske točke, kjer se boste lahko podučili o ločevanju odpadkov. V sklopu evropskega projekta Ločujmo odpadke boste tokrat odpadke ločevali v nakupovalnih centrih.

Prijazni demonstratorji vam bodo razložili, kateri odpadki sodijo v kateri zabojnik, predstavili vpogled v reciklažne kroge odpadkov in izdelke, ki nastanejo iz odpadkov. Obiskovalci bodo imeli priložnost, da preizkusijo svoje znanje v ravnanju z odpadki in osvojijo simbolične nagrade.

 

Urnik informacijskih točk:

8.-10.4. Postojna 
10.-12.4. Koper 
10.-12.4. Ljubljana Šiška 
10.-12.4. Kranj 
15.-17.4. Ljubljana Šmartinska
16.-18.4. Domžale 
17.-19.4. Nova Gorica 

 

Obiščite nas!

V sodelovanju z:

Tokrat slavil recikliran obešalnik

18. marec 2013, Ljubljana

Nagradni natečaj družbe Slopak, s pomočjo katerega želijo otrokom približati ločevanje odpadkov in njihovo pot v reciklažnem krogu, je dobil nove zmagovalce. Tokrat je slavil 8. a razred Osnovne šole Ljudski vrt z inovativno idejo recikliranega obešalnika. Največja zmaga nagradnega natečaja pa je vsekakor ta, da otroci pravilno ločujejo odpadke tako v šoli, kot tudi v domačem okolju.

Na nagradnem natečaju je sodelovalo 141 osnovnih šol, ki so prispevale preko 4600 risbic. Poleg recikliranega obešalnika bodo nagrajene še ideje o metli (1.c OŠ NH Rajka, Hrastnik), deski za rezanje (2. POŠ Kebelj, Oplotnica), lučki (3.b OŠ Neznanih talcev, Dravograd), kresnički (4. OŠ Puconci), lampiončki (5.b OŠ Dr. Pavla Lunarčka, Šentrupert), ptičja krmilnica (6.e OŠ Franceta Bevka, Tolmin), cedilo (7.b OŠ Log-Dragomer), majice (8.a OŠ Marjana Nemca, Radeče) in piščalka (9.a OŠ Gorje).

Nagrade bodo podeljene na zaključni slovesnosti ob koncu šolskega leta. 

  

 

 


Nagradni natečaj: Še pet dni za oddajo risbic

4. marec, Ljubljana

Nagradni natečaj »Recikliraj plastenko, z risbico na končni izlet«, preko katerega želi družba Slopak otroke spodbuditi k razmišljanju o pomenu recikliranja in uporabi recikliranih izdelkov iz različnih materialov (kovina, plastika, steklo), se počasi izteka.

Osnovne šole lahko risbice oddajo do vključno petka, 8. marca 2013.

Osnovnošolci v sklopu evropskega projekta LIFE: Ločujmo odpadke del šolskih vsebin namenijo informacijam o ločevanju odpadkov: zakaj plastenko odvržemo v zabojnik za embalažo, kaj lahko izdelamo iz uporabljene plastenke, kakšna je njena pot od uporabnika do recikliranega izdelka ipd.

Kreativnost otrok tudi tokrat ne pozna meja. Doslej smo prejeli že ideje o lopatkah za igranje v vrtu, legokockah, cedilih, glasbilh ... Tudi tokrat bo najboljše A4 risbice izbrala komisija, ideja nacionalnega zmagovalca pa bo zaživela v obliki 3D-makete. S tem želimo v družbi Slopak pokazati, da pravilno ločevanje in reciklaža izdelkov nista nekaj fiktivnega, temveč sta povsem prijemljiva in resnična.

Otroci so radovedni, družba Slopak pa jim tudi z nagradnim natečaja ponuja odgovore na vprašanje, zakaj ločujejo. Več informacij na www.locevanjeodpadkov.si.

Želimo vam veliko kreativnih idej!


Danes plastenka, jutri nov izdelek

Po nagradnem natečaju, kjer so otroci razmišljali o reciklirani konzervi in izdelkih, ki bi jih sami naredili iz nje, družba Slopak učence tokrat nagovarja, da razmišljajo o reciklažnem krogu plastenke. Med 14. januarjem in 8. marcem so osnovne šole vabljene k likovnemu ustvarjanju na temo Recikliraj plastenko, z risbico na končni izlet. Najboljše ob koncu šolskega leta čakajo nagrade.

Glavni namen nagradnega natečaja družbe za ravnanje z odpadno embalažo Slopak je poglobljeno razmišljanje o pomenu recikliranja in razumevanje reciklažnega kroga odpadkov. Učenci bodo s pomočjo nagradnega natečaja, filmov in plakatov bolje razumeli, zakaj je potrebno ločevati odpadke in zakaj je tako pomembno, v katerem zabojniku konča določen tip odpadka.

Po konzervi iz prvega nagradnega natečaja bo tokrat v ospredju plastenka. Tudi tokrat bo potrebno oddati risbice, ki bodo prikazovale nove izdelke, ki jih lahko dobimo ob recikliranju plastenke. Družba Slopak bo znova iskala inovativne ideje. Zmagovalni razred prvega nagradnega natečaja bi iz uporabljene konzerve naredil modelčke za piškote. Kako pa bo domišljija otrokom služila tokrat?

Več o natečaju na www.locevanjeodpadkov.si
 


Biološke odpadke ločujejo vsi

Če nam odpadki, ki sodijo v zabojnike za embalažo, papir in steklo kdaj povzročajo težave, pri zabojniku za biološke odpadke praviloma vemo, kaj sodi vanj.

Anketa, ki smo jo v družbi Slopak v sklopu evropskega projekta Life Ločujmo odpadke izvedli v Ljubljani, Litiji in v Murski Soboti, je pokazala, da ljudje večjih težav z ločevanjem bioloških odpadkov nimajo. Mesta imajo urejene ekološke otoke, kjer je prostor tudi za odlaganje bioloških odpadkov, na podeželju pa odpadke več ali manj odlagajo v lastne kompostnike.

Vsa anketirana gospodinjstva imajo v kuhinji ločen zabojnik za biološke odpadke, največ pa zberejo embalaže. Večina vprašanih biološke odpadke odlaga individualno. Tisti, ki živijo v blokovskih naseljih, se poslužujejo skupnih zabojnikov, občani, ki živijo bodisi v vrstnih ali individualnih hišah imajo poleg zabojnika urejen tudi kompostnik. Polovica anketiranih biološke odpadke odlaga dnevno, nekateri do dvakrat tedensko, 20 odstotkov pa enkrat.

Med občinami se, tako kot barva zabojnikov, ločijo tudi odpadki, ki spadajo oziroma ne spadajo med biološke odpadke. Ponekod mesa med biološke odpadke ne smemo odvreči, drugod je to dovoljeno. Sicer pa večjih odstopanj ni.

Če imate kdaj dileme o odpadkih, ki sodijo med biološke, tukaj preverite kaj sodi mednje.

NASVET: Biološke odpadke ne odlagamo v plastičnih vrečkah, temveč v vrečkah iz biorazgradljive plastike ali papirja.


V Podravju na zbirni center tudi ob nedeljah

27. november 2012, Podravje

Podravska regija ima 13 zbirnih centrov. S šestimi upravlja Javno podjetje Snaga Maribor,  dva ima pod svojim okriljem Saubermacher Slovenija, po enega pa Čisto Mesto Ptuj, Javne službe Ptuj, Komunala Slovenska Bistrica, Komunalno podjetje Ormož ter Občina Rače-Fram. 

Centralni zbirni center v štajerski prestolnici je na Lahovi ulici. Odprt je vse dni v tednu, tudi ob nedeljah. Tu je oddaja nevarnih odpadkov, z izjemo fitofarmacevskih sredstev, plačljiva. V preteklem letu so spremenili režim pobiranja kosovnih odpadkov. Letne akcije so se umaknile naročniškemu prevozu, s čimer se je zmanjšala količina odpadkov. Iz 1800 ton kosovnih odpadkov ob akcijah jih sedaj na klic poberejo 700 ton. Od občanov prevzemajo 2 do 3 kubike odpadkov. Posebej poudarjajo, da je pomembno ločevanje na samem izvoru, da občani odpadke ločujejo že v domačem okolju. 

Na ptujskem koncu imajo občani na voljo dva zbirna centra, tradicija ločevanja odpadkov pa je pri njih res zelo razvita. Občani ločujejo že doma, na zbirnem centru je vseskozi gneča, problematični pa ostajajo ekološki otoki. Nevarne in kosovne odpadke pobirajo enkrat letno, sicer pa zberejo največ mešanih odpadkov. Zbirni center Gajke je odprt od ponedeljka do petka, v Kidričevem pa lahko odpadke oddate ob torkih, četrtkih in sobotah. 

 

V Ormožu, kjer je zbirni center odprt vsak dan do 16. ure, ob sobotah do 12., bodo klasični odvoz kosovnih odpadkov nadomestili z odvozom na klic. Sedaj poteka enkrat letno akcija odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov. Podoben ukrep bodo z novim letom izvedli v Hočah, kjer vas pričakujejo ob torkih, četrtkih in sobotah do 18. ure. 
 


Rezultati natečaja za risbice o ločevanju odpadkov

26. november 2012, Ljubljana

Znani so zmagovalci nagradnega natečaja družbe Slopak. Najboljše risbice na temo  »Recikliraj konzervo, z risbico na končni izlet« so prišle z različnih koncev Slovenije, najbolj inovativna ideja pa so bili modelčki za peko piškotov, ki jih je narisala učenka 2.c razreda Osnovne šole Frana Metelka Škocjan.
Na natečaju so sodelovale 103 osnovne šole, ki so prispevale preko 3500 risbic. Poleg modelčkov so bile nagrajene še ideje o robotu, prstanu, uri, nabiralniku, mlinčku, bobnih, zalivalki in posodi za svečo. Posebno nagrado prejmejo tudi tri osnovne šole (OŠ Dolenjske Toplice, Stranje in Pod Goro Slovenske Konjice), ki so prispevale največ risbic.

Nagrade bodo podeljene na zaključni slovesnosti ob koncu šolskega leta.



 


Na Savinjskem problematična srednja generacija

21. november, Savinjska

Na Savinjskem je na voljo 19 zbirnih centrov. Kar nekaj se jih to jesen spopada s poplavami – nekateri so bili zaliti, drugi so polni zaradi odpadkov, ki so jih prizadeti občani prinesli tja.

V Laškem se spopadajo še z eno težavo. Pri njih je zaradi podvoza pod železniškimi tiri problematičen dovoz do zbirnega centra vozil, ki odvažajo odpadke. Prav tako na JP Komunali Laško pravijo, da je zbirni center oddaljen od naselja, zaradi česar ga obišče morda kakšen občan manj. Z letošnjim letom so pričeli s projektom rumene vreče, zabojnikov za biološke odpadke pa nimajo, saj imajo občani lastne komposte. Z izjemo gradbenih odpadkov (v primeru, da jih je veliko), je oddaja odpadkov brezplačna, le-teh pa v Hrastniku na primer sploh ne prevzemajo. Tam se zbere največ zelenega odreza in kosovnih odpadkov.
Velenjski zbirni center I, ki je za razliko od ostalih pod okriljem PUP Saubermacherja (Velenje II, Šoštanj, Šmartno ob Paki) odprt vse dni v tednu, po vzoru Rogaške Slatine ustanavlja center ponovne uporabe, v Mozirju je v pripravi nadstrešek nad zabojniki, na Vranskem pa v sklopu ukrepov za pravilno ločevanje odpadkov razmišljajo tudi  o uvedbi kazni za nepravilno ločevanje. Simbio ima sicer v upravljanju še šest zbirnih centrov, ki pa jih lahko obiščete le ob sobotah. V Preboldu, Vranskem in povsem nov zbirni center v Vojniku so odprti še nekaj ur med tednom. Ravno obratno pa je v Mozirju, saj zbirni center ni odprt ob koncih tedna, tja pa lahko občani prinesejo vse razen nevarnih odpadkov. Te zbirajo enkrat na leto.
 


Nov zbirni center tudi v Radljah ob Dravi

20. november, Koroška

Na Koroškem imajo osem zbirnih centrov, kamor lahko občani odnesejo ločeno zbrane odpadke. Odprti so vse delovne dni v tednu, tudi ob sobotah.


Tri upravlja JKP Slovenj Gradec – Mislinjska dobrava, Dovže in Pameče, dva sta pod okriljem JKP Radlje ob Dravi – Muto in Radlje ob Dravi, prav toliko JKP Log – Dobja vas je namenjen prebivalcem Raven na Koroškem,  Lokovica pa Prevaljčanom. Za zbirni center Otiški vrh pa skrbi JKP Dravograd.
Zbirni center Dovže dnevno obišče do 30 občanov, gneča je predvsem ob sobotah. Tu zberejo največ plastike in kartona. Povsem drugačna slika je na zbirnem centru Pameče, kjer ljudje največkrat prinašajo gradbeni odpad, veliko je tudi zelenega odreza. Občani mesečno prejemajo obvestilo o zbirnem centru z informacijami, katere odpadke lahko prinesejo
V Dravogradu ljudje največkrat prinašajo plastiko in les. Edina omejitev na zbirnem centru Otiški vrh je ta, da je oddaja gradbenega materiala zastonj do količine 200 kg, nad to težo je odpadke potrebno plačati. Tudi na zbirnem centru Muta so večje količine odpadkov plačljive, v Radljah ob Dravi lahko občani oddajo vse, z izjemo nevarnih odpadkov. Te (in tudi kosovne odpadke) pobirajo enkrat letno. Poseben sistem ločevanja odpadkov imajo na zbirnem centru Dobja vas, kjer ločujejo mokre (črno-sivi zabojnik) in suhe (zelen zabojnik) odpadke ter biološke odpadke.
 


Na Štajerskem pozorni na nepravilno ločevanje odpadkov

9. november, Štajerska

Štajerske občine imajo na voljo številne zbirne centre, kamor lahko občani odnesejo ločeno zbrane odpadke. Obiskali smo  zbirni center Pragersko, Tuncovec v Rogaški Slatini, Bukovžlak in Cero v Slovenskih Konjicah.


Zbirni center Pragersko, s katerim upravlja Komunala Slovenska Bistrica, je odprt med ponedeljkom in soboto skozi ves dan. Namenjen je občanom Slovenske Bistrice, Oplotnice, Makol in Poljčan. Ko občani pripeljejo odpadke, se morajo identificirati z odrezkom iz položnice. Kosovne odpadke odvažajo na klic ob sobotah, nevarne pa enkrat letno. 
Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina ima pod svojim okriljem štiri zbirne centre – Tuncovec, Bistrica ob Sotli, Kozje in Šmarje pri Jelšah. Prvi ima poleg zbirnega centra tudi center ponovne uporabe in je odprt vsak dan, ostali trije pa le ob sredah popoldne in ob sobotah.  Nevarne odpadke pobirajo enkrat letno. 
Podjetje Simbio ima v upravljanju sedem zbirnih centrov na Savinjskem. Z izjemo Bukovžlaka so ostali odprti ob sobotah ali nekaj ur med tednom. Odpadke tja odnašajo tako občani Celja, Štor, Grobelnega kot tudi okoliških krajev na širšem celjskem območju. Odpadke lahko občani brezplačno pripeljejo štirikrat letno.  
Zbirni center Cero v Slovenskih Konjicah je odprt od ponedeljka do sobote. Upravljalec zbirnega centra je JKP Slovenske Konjice, ki je za zmanjševanje nepravilnega ločevanja odpadkov na spletni strani pripravila abecednik odpadkov, njihovi občani prejmejo vrečke potiskane z navodili za ločevanje, tiste ki slabo ločujejo, pa lahko doleti tudi globa v višini 100 evrov.
 


Nagradni natečaj: Še teden dni za oddajo risbic

9. november, Ljubljana

Nagradni natečaj Recikliraj konzervo, z risbico na končni izlet, preko katerega želi družba Slopak otroke spodbuditi k razmišljanju o pomenu recikliranja in uporabi recikliranih izdelkov iz različnih materialov (kovina, plastika, steklo), se počasi izteka.

Osnovne šole lahko risbice oddajo do vključno petka, 16. novembra 2012.

To jesen so osnovnošolci razmišljali o recikliranju in procesih, ki se odvijajo znotraj reciklažnega kroga. Preko plakatov in risbic, ki jih ustvarjajo, skušamo tudi najmlajšim približati ločevanje odpadkov in jih izobraziti o tem, kateri odpadek sodi v kateri zabojnik, hkrati pa opozoriti na to, da veliko odpadkov nadaljuje svojo pot v procesu reciklaže in pomenijo surovino za novi izdelek. Za čisto okolje smo namreč odgovorni prav vsi.

Učitelji so otroke usmerjali pri likovnem ustvarjanju, saj je tema natečaja izdelek, ki bi ga lahko naredili iz kovine. Učenci so polni idej, risali robote, posode za shranjevanje pisal, nakit, glasbila, … Tisti, ki risbic še niste poslali, lahko to storite do konca prihodnjega tedna in si prislužite izlet ob koncu šolskega leta. Več informacij na www.locevanjeodpadkov.si.

Želimo vam veliko kreativnih idej!

 


Na zbirnih centrih v osrednji Sloveniji vedno živahno

5. november, osrednja Slovenija

Med Vrhniko in Grosupljem najdemo šest zbirnih centrov ter pet začasnih, ki so pod upravljanjem Javnega podjetja Snaga Ljubljana. Ti so locirani na Brezovici, v Vodicah, Medvodah, na Igu in na Škofljici ter odprti večinoma le ob sredah popoldne in sobotah dopoldne.


Na Vrhniki tik ob zbirnem centru stoji sortirnica, zaradi česar prihranijo na stroških transporta. Zbirni center bo pod okriljem Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika obratoval le še do konca leta, potem bo upravljanje na novi lokaciji prevzelo Komunalno podjetje Vrhnika. Tudi na zbirnem centru Špaja dolina v Grosuplju imajo na dosegu roke sortirnico. V sklopu zbirnega centra in deponije pa tudi kompostirnico. Zbirajo 17 različnih frakcij. V mesecu oktobru so iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje zbrali preko 95 ton.
Na Dobu gnečo beležijo predvsem ob koncih tedna, ko je zbirni center odprt kar 12 ur. Tako kot na Vrhniki, tudi tukaj skrbno beležijo evidenco občanov, ki na zbirni center pripeljejo odpadke. Na zbirnem centru Suhadole v Kamniku dvakrat letno organizirajo akcijo, na kateri lahko občani oddajo nevarne odpadke, ki jih sicer ne sprejemajo. Za obveščanje občanov o obratovanju so ubrali izvirno pot – na hrbtni strani mesečne položnice za odvoz komunalnih odpadkov je zapisan odpiralni čas.
Zbirni center Ljubljansko Barje je velik in pokrit, s številnimi zabojniki. Tu obstajajo nekatere omejitve, glede količine določenih pripeljanih odpadkov (gradbeni odpadki, gume). V letu 2010 so zbrali dobrih 4.700 ton ločeno zbranih odpadkov, leto zatem še tono in pol več, do leta 2016 načrtujejo, da bo količina dosegla 10.000 ton. Skupaj z gradbenimi in komunalnimi odpadki se količine še podvojijo.

 


Zbirni centri v Triglavskem narodnem parku

Na območju Triglavskega narodnega parka zbirnih centrov ni. Ti so na njegovem robu – na Jesenicah, na Bledu, v Gozdu Martuljek, v Bohinju in Tolminu. Petim se je konec junija 2012 pridružil še zbirni center Žirovnica. 

Ne glede na to, da imajo planinci in dopustniki možnost oddaje odpadkov kjerkoli v državi, pa lokalne skupnosti opozarjajo, da jih odnesejo in ločijo v domačem okolju. Pritisk na zbirne centre je zaradi večjih količin odpadkov velik od maja do konca planinske sezone, s tem pa je tudi več dela in stroškov za okoliška komunalna podjetja. Ta še vedno opozarjajo na odpadke, ki končajo v naravi in na pravilno ločevanje. Prav bi bilo, da na zbirni center prinesete že ločeno zbrane odpadke, ki jih tam le še pravilno razvrstite med zabojniki. 
Z izjemo nedelje so zbirni centri odprti vse dni v tednu, razen kranjskogorskega, žirovniškega in bohinjskega, ki so odprti le nekaj dni v tednu.
 


Ločujmo odpadke tudi v gorah

V mesecu oktobru smo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije v družbi Slopak pripravili serijo prispevkov o odpadkih v gorah. Članki obravnavajo tematiko ločevanja odpadkov v gorah, planinskih kočah in njihovi organiziranosti okoli odpadkov, kateri so najbolj pogosti odpadki v gorah, kako dolgo ostanejo v naravi, če jih ne odnesemo v dolino in pravilo ločimo, opozorili pa so tudi na problem dnevnih obiskovalcev.

 

Kako planinske koče poskrbijo za odpadke?

Kateri so najpogostejši odpadki, ki jih pohodniki prinašajo v gore?

Odpadki ostanejo še desetletja, stoletja...

Težavni niso planinci, temveč dnevni obiskovalci

 

V sodelovanju z:


V Pomurju kmalu še več zbirnih centrov

19. oktober, Pomurje

Za občane pomurskih občin so pomurska komunalna podjetja vzpostavila kar nekaj zbirnih centrov, kamor lahko odnesejo ločeno zbrane odpadke.

Saubermacher Komunala ima pod svojim okriljem zbirne centre v Vidoncih, Šalovcih, Murski Soboti, Turnišču, Beltincih ter Cankovi. Že prihodnji mesec pa bo pri čistilni napravi v Srednji Bistrici občanom Črenšovcev na voljo nov zbirni center. Nova zbirna centra bosta 'zrasla' tudi v Rogaševcih in Odrancih. Akciji družbe Slopak nagrajevanja občanov na zbirnih centrih so se z veseljem pridružili tudi sami in občanom na zbirnih centrih delili kantice za zbiranje odpadnega jedilnega olja.

V Prekmurju sta občanom na voljo še dva zbirna centra, ki ju upravlja podjetje CERO Puconci. V Puconcih in Dolgi vasi lahko občani oddajo vse vrste odpadkov, ki sodijo na zbirni center, tudi nevarne odpadke. Na ostalih zbirnih centrih to namreč ni mogoče, jih pa lahko občani oddajo med akcijo zbiranja nevarnih odpadkov dvakrat letno (spomladi in jeseni).

Čez Muro je občanom prleških občin Veržej, Ljutomer, Križevci in Razkrižje že več kot 5 let na voljo zbirni center v Ljutomeru. Tega upravlja komunalno podjetje Ljutomer. V zbirni center občani lahko pripeljejo tudi nevarne odpadke ali pa jih oddajo med akcijo zbiranja enkrat na leto. Prav tako enkrat na leto pa poteka akcija zbiranja kosovnih odpadkov.
 


Ponekod na Gorenjskem odslej manj ekoloških otokov

24. oktober, Gorenjska

Na Gorenjskem je kar 16 zbirnih centrov. Tokrat smo sodelavci družbe Slopak obiskali Radovljico, Bled in Bohinj, Jesenice in novo nastali zbirni center v Žirovnici. Nagrajevanju občanov, ki na zbirni center prinesejo ločeno zbrane odpadke, so se pridružili pri Coca-Coli Slovenija.
V Radovljici so streho zbirnega centra izkoristili kot sončno elektrarno, pridobljeno elektriko pa oddajajo. Tudi sicer gre za zelo urejen zbirni center, kjer odpadke še podrobneje ločujejo.

Bohinjski zbirni center obstaja šele dobri dve leti, a se je med občani dobro prijel. Ker je odprt le ob sredah in sobotah, je tam praviloma gneča. Zaradi težav z odpadki in stroški, ki nastanejo ob prevozu le teh, na občini, ki upravlja z zbirnim centrom, razmišljajo, da bi bližnje ekološke otoke ukinili in tako ljudi dodatno spodbudili, da odpadke prinesejo na zbirni center.

Na Bledu so turistom prisluhnili tako, da imajo zabojniki napise v treh jezikih – v slovenskem, angleškem in nemškem. V preteklem letu so v zbirnem centru uvedli tudi zbiranje nevarnih odpadkov, veliko je tudi zbranega tekstila.

Jeseniški zbirni center je, odkar so v Žirovnici odprli svojega, močno razbremenjen. Vseeno na vsakega od njiju dnevno pride do 70 ljudi. Ti zabojnike v Žirovnici napolnijo v pičlem tednu dni.
 


Po vzor na Gorenjsko

19. oktober, Gorenjska

Obiskovanje zbirnih centrov po državi se je že prevesilo v drugo polovico. Tokrat smo se ustavili na Gorenjskem v zbirnem centru Osojnica v Žireh, na občini Gorenja vas-Poljane, preverili zakaj je pred zbirnim centrom Draga v Škofji Loki vedno vrsta in obiskali zbirni center v Tržiču.

Najprej smo se ustavili v Žireh in čeprav smo bili na zbirnem centru že ob 10. uri dopoldne, so občani že pred odprtjem potrpežljivo čakali z odpadki. Zbirni center Osojnica je v zadnjem letu dobil novo podobo. Zaradi pritiska odpadkov so ga povečali, v načrtu pa imajo tudi asfaltiranje.

Zbirni center Todraž v Gorenji vasi je lahko vzor vsem v državi. Tu so med prvimi v Sloveniji uvedli ločeno zbiranje embalaže od vrat do vrat, so inovativni kar se bioloških odpadkov tiče, saj ima kar 98 % gospodinjstev urejeno kompostiranje, v preteklem letu pa so bili skupaj z občinama Vrhnika in Vojnik nagrajeni kot ena najbolj zelenih občin na področju ravnanja z odpadki.

Želja Škofjeločanov je razširitev zbirnega centra in ureditev še dodatnega, na že obstoječem pa želijo urediti zapornice v nivojih. Trenutno zbirni center Draga služi 22.500 občanom, zato je tukaj vedno izjemna gneča. Posebno ob konicah ter ob koncih tedna. Zanimivo, pa je dopoldne bolj živahno, kot v popoldanskem času, zaradi česar zbirni center ni več odprt do 21. ure, kot je to bilo včasih.
 


Ločevanje odpadkov v novi preobleki

Ljubljana, 18. oktober 2012

Spletna stran o ločevanju odpadkov (www.locevanjeodpadkov.si) se je med državljani dobro prijela. Po nekaj letih obstoja je napočil čas, da jo malce prenovimo in vam ponudimo sveže in nove vsebine, dodamo slikovno gradivo in nanjo umestimo tudi filme o ločevanju odpadkov, ki so nastajali to poletje.

Na prenovljeni spletni strani vas čaka več sklopov informacij. Osrednji del je namenjen odpadkom in njihovemu pravilnemu ločevanju ter ravnanju z njimi. Dodali smo tudi reciklažne procese odpadkov ter video vsebine, ki vas bodo popeljale po poti posameznih odpadkov. Za vas pa smo pobrskali nekaj zanimivosti v zvezi z ločevanjem odpadkov.

Znova smo oživili forum, del spletne strani pa namenili šolam, učiteljem in učencem, ki jih spodbujamo k ločevanju odpadkov tudi preko nagradnega natečaja, v katerem razmišljajo o odpadkih in ponovni uporabi le-teh.

Vsekakor se za vsakogar najde kaj zanimivega.

Veselo brskanje!


Nagradni natečaj: Podaljšan rok za oddajo risbic

V okviru nagradnega natečaja Recikliraj konzervo, z risbico na končni izlet, preko katerega želimo otroke spodbuditi k razmišljanju o pomenu recikliranja in uporabi recikliranih izdelkov iz različnih materialov (kovina, plastika, steklo), smo se odločili podaljšati rok za oddajo risbic in s tem omogočiti učiteljem poglobljeno in sistematično obravnavo reciklaže in procesov, ki se odvijejo znotraj reciklažnega kroga.

Rok oddaje risbic se s petka, 26. oktobra prestavi na petek, 16. november 2012.

Učiteljem in mentorjem bo tako na voljo dovolj časa, da skupaj z učenci razmišljajo o novih izdelkih, ki bi jih lahko naredili iz odpadne kovine.
Skupaj s podaljšanim rokom za oddajo risbic se spremeni tudi sama časovnica nagradnega natečaja. Risbice, oddane do vključno 16. novembra 2012, bo žirija pregledala 10 dni po prejetju, torej 26. novembra 2012. Nagrajeni razredi bodo znani do konca meseca novembra. 
Obenem ste vljudno vabljeni na spletno stran www.locevanjeodpadkov.si, kjer boste našli dodatno gradivo in veliko zanimivosti v zvezi z ločevanjem odpadkov. Odprli bomo tudi forum, preko katerega bo mogoča izmenjava mnenj in vprašanj na izbrano tematiko.

Želimo vam veliko kreativnih idej in uspešno prenašanje znanja na učence!
 


Na Goriškem več manjših zbirnih centrov

11. oktober, Goriška
Sodelavci družbe Slopak nadaljujemo obiskovanje zbirnih centrov. Akcija poteka v okviru projekta Life: Ločujmo odpadke. Tokrat smo se ustavili na Goriškem, kjer smo obiskali zbirni center CRO Pod Dolgo Poljano v Ajdovščini, zbirna centra v Novi Gorici (Kanal-Bodrež in CERO Stara gora). Ustavili smo se tudi v Tolminu (zbirni center Volče) in v zbirnih centrih Komunale Idrija (zbirni center Cerkno in Ljubevč).

Z izjemo treh zbirnih centrov na Goriškem, so ostali odprti le nekaj dni v tednu po nekaj ur. V občini Nova Gorica je zbirnih centrov kar deset. Za tako razdrobljen sistem namesto centralnega zbirnega centra so se odločili zato, da so ljudem na dosegu roke. So pa zato zibrni centri manjši, a dobro obiskani.
V Tolminu obvladujejo ogromen prostor, saj pobirajo odpadke vse do Trente. Pri njih se planinska sezona zelo pozna pri količini odpadkov, ki jih je sicer kar za 30 odstotkov manj. V turistični sezoni pa niso samo planinci, ki povzročajo večje količine odpadkov, temveč tudi drugi obiskovalci (padalci, kajakaši). V ta namen so zabojnike postavili tudi ob cestah in ob vhodnih točkah planinskih poti.
Višje po dolini Soče sta še zbirna centra v Kobaridu in Bovcu. Slednji se bo iz Lesičje Vodence preselil in bo kmalu zaživel na novi lokaciji bližje Bovcu.
 


Slopak na obisku v obalno-kraški regiji

2. oktober, od Dragonje do Sežane

Tokrat smo sodelavci družbe Slopak v okviru projekta Life: Ločujmo odpadke obiskali zbirne centre na Obali (zbirni center Dragonja, Izola in Dvori pri Sv. Antonu) ter zbirne centre Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana (CERO Sežana in Hrpelje-Kozina). Tudi tukaj smo nagrajevali tiste, ki so v času našega obiska pripeljali ločeno zbrane odpadke.

 

S tem želimo spodbuditi občane k ločenemu zbiranju odpadkov v zbirnih centrih. Pri tem velja pripomniti, da je oddaja brezplačna. Na zbirnih centrih so vam v pomoč tudi zaposleni, sicer pa so zabojniki tudi opremljeni z napisom, kaj spada v določen zabojnik. Priporočljivo pa je, da odpadke ločite že doma in jih na zbirnem centru le še pravilno razvrstite.

Spodbudna informacija iz Pirana je ta, da se količina odpadkov v zadnjih letih zmanjšuje, povečuje pa delež tistih, ki ločeno zbirajo in oddajajo odpadke. Problematični ostajajo biorazgradljivi odpadki. V Izoli med odpadki beležijo največ lesa, v Kopru pa imajo poseben kotiček Pridiprav: Meni odveč, tebi prav. Tam občani odlagajo odslužene a še uporabne stvari. Med njimi najdemo stare omare, televizorje, vrtno opremo, ...

V Sežani so imeli sprva največ težav s kosovnimi odpadki, ki jih občani sedaj že sami vozijo v zbirni center. Tu se lahko pohvalijo, da se količina ločeno zbranih frakcij povečuje, gnečo pa beležijo predvsem med šolskimi počitnicami. Poleg zbirnega centra CERO so na območju komunalnega podjetja Sežana še trije- v Komnu, Divači in v Hrpeljah.
 


Na Notranjskem polni idej

27. september, Notranjska

Našo pot obiskovanja zbirnih centrov po državi v okviru projekta Life Ločujmo odpadke smo konec septembra nadaljevali na Notranjskem. Ustavili smo se v Postojni, Pivki, Ilirski Bistrici in Cerknici. Tudi tokrat smo izvedeli veliko novega, predvsem pa opazili, da so Notranjci polni idej.
Na vseh postojankah so se strinjali, da je pomembno, da ljudem povemo, da je obisk zbirnega centra in oddaja ločeno zbranih odpadkov brezplačna. Če pa boste pravi čas na pravem mestu, vas bomo nagradili tudi mi. Tokrat smo razveselili deseterico, ki je v času našega obiska na zbirni center prinesla odpadke.

Na zbirnem centru v Postojni in tudi v samem mestu zbirajo tudi tekstil, v načrtu pa imajo realizacijo prav zanimivih idej. Glede na slabo ekonomsko situacijo v državi razmišljajo, da bi stare omare in ostalo pohištvo ter kolesa, ki jih ljudje zavržejo, obnovili ter podarili revnim. V tej notranjski občini je močna tudi civilna iniciativa, ki je samostojno počistila divja odlagališča, iz uporabnih materialov pa naredila park za mlade. Njihova želja je tudi, da današnjo deponijo v prihodnje spremenijo v razgledno točko. Vrh ponuja izjemen razgled proti Nanosu in dalje proti slovenski obali.
V Ilirski Bistrici so posamezniki opozorili na to, da v zbirnih centrih pogrešajo zabojnike za odpadke, ki jih ne zbiramo ločeno. Sedaj morajo takšne odpadke odlagati v mestne zabojnike. Kot so nam pripovedovali upravljalci, imajo ljudje še vedno težave z ločevanjem odpadkov, zato ni odveč, da si na naši spletni strani www.locevanjeodpadkov.si osvežite spomin ali preprosto preverite, kam kaj sodi, ko boste naslednjič v dilemi.
 


Skozi risbice o reciklaži odpadkov

Družba Slopak je pripravila nagradni natečaj za osnovnošolce, preko katerega želi nagovoriti otroke in jih spodbuditi k razmišljanju o pomenu recikliranja in uporabi recikliranih izdelkov iz različnih materialov. Do jesenskih počitnic imajo osnovnošolci čas, da narišejo nove izdelke iz odpadkov. Z nagradnim natečajem Recikliraj konzervo, z risbico na končni izlet si lahko priborijo končni izlet in regionalne nagrade.

Skrb za okolje in ravnanje z odpadki je ena od pomembnih sprememb v načinu življenja. Ločeno zbiranje odpadkov pa del obveznih osnovnošolskih vsebin. Otroke zato želimo spodbuditi, da razmišljajo o tem, kaj bi sami naredili iz odpadne konzerve, pločevinke ali ostalih kovinskih odpadkov.

Otroci bodo preko nagradnega natečaja lažje razumeli, da se pot odpadka po tem, ko ga odvržemo v pravilni zabojnik, šele začne. Zanje smo pripravili izobraževalne plakate z reciklažnim krogom kovine, šolam pa poslali filme, s pomočjo katerih bodo videli potek posameznega tipa odpadka od oddaje na zbirni center ali na ekološki otok do izdelave recikliranega izdelka. Ostalim so na voljo na spletni strani družbe za ravnanje z odpadno embalažo Slopak. Bolj radovedne na prenovljeni spletni strani www.locevanjeodpadkov.si čaka dodatno gradivo o recikliranju.

Gre za prvega v ciklu treh nagradnih natečajev, ki bodo obravnavali tematiko recikliranja. Sledi še natečaj na temo plastike in stekla. Najboljše risbice bodo nagrajene, ideje pa bomo sodelavci družbe Slopak realizirali v obliki maket, ki bodo na ogled javnosti.

Kovinsko embalažo lahko recikliramo vedno znova, ne da bi pri tem izgubila kakovost. Tudi zato je pomembno, da odpadke ločujemo. Prepričani smo, da bodo učencem pridobljeni podatki o ločenem zbiranju in reciklaži koristili še vrsto let.

 


Po Zasavju sledila Dolenjska

25. september 2012, Dolenjska

V okviru projekta Life družba Slopak skupaj s komunalnimi podjetji nadaljuje obiskovanje zbirnih centrov po državi. Po Zasavju smo se tokrat odpravili na Dolenjsko, kjer smo nagrade za občane, ki so prinesli ločeno zbrane odpadke, podeljevali v Novem mestu, Metliki, Črnomlju ter Ribnici.
Izkušnje na Dolenjskem so podobne tistim iz Zasavja. Občani so se navadili na zbirne centre, jih redno obiskujejo in ločujejo odpadke. Časi, ko so odpadke odlagali v gozdove in grape, so mimo. »Kam pa bomo odnesli odpadke, če ne na zbirni center? Na cesti jih ja ne bomo pustili,« nam je na zbirnem centru v Novem mestu pripovedoval starejši občan, ki je pripeljal salonitno kritino. »Tisti, ki odpadke odlagajo v naravi, se morajo zamisliti nad svojim početjem,« so pripovedovali tudi na zbirnem centru Bočka v Metliki.

 Predvsem na Zbirnem centru Goriča vas na območju Ribnice so občani veseli, da so dobili svoje mesto za zbiranje odpadkov. Pred tem so odpadke vozili na Malo goro, a se zaradi oddaljenosti velikokrat niso odločili za pot. Ob ustanovitvi Zbirnega centra Goriča vas se je to spremenilo, sam zbirni center se je dobro prijel. Posebnost tega zbirnega centra je zbiranje tekstila, ki ga nadalje pošljejo v uporabo za izdelavo industrijskih krp. S tem so zmanjšali pritisk na deponijo in vključili odpadek v druge procese predelave.
 


Družba Slopak sodelovala na konferenci koordinatorjev

25. september 2012, Brdo pri Kranju

Na Brdu pri Kranju se je v torek odvijala konferenca koordinatorjev programa Ekošola, kjer je nagradni natečaj Recikliraj konzervo, z risbico na končni izlet predstavila tudi družba Slopak.
Konference so se udeležile šole, ki sodelujejo v programu Ekošol, udeležencev je bilo preko 180. Družba Slopak je prisotnim šolam na stojnici razdelila plakate za nagradni natečaj, filme o ločevanju odpadkov in gradiva za učitelje. Šole, ki so se udeležile konference, so prejele deset plakatov z reciklažnim krogom kovine, DVD s filmi o ločevanju odpadkov, ki jih najdete tudi na našem spletu, na Facebook strani ter na Youtube kanalu družbe Slopak. Kot dodatek smo za učitelje pripravili gradivo o ločevanju odpadkov, s poudarkom na kovini, ki je tema letošnjega nagradnega natečaja.

Predstavnica družbe Slopak je šolam predstavila nagradni natečaj, motive zanj ter pomen razumevanja poti odpadka. Potem, ko odpadek pravilno ločimo in ga odvržemo zabojnik, se namreč njegova pot ne konča temveč se šele začne. Zbrane šole je povabila k sodelovanju z željo, da otrokom približamo ločevanje odpadkov in procese, ki se zgodijo potem, ko jih ločeno zberemo.
 


Na obisku v Trbovljah, Zagorju in Litiji

10. september 2012, Zasavje

V okviru projekta Life družba Slopak skupaj s komunalnimi podjetji načrtuje obiskovanje zbirnih centrov po državi. Začeli smo v Zasavju ter v Litiji, kjer smo prvih pet obiskovalcev, ki so na zbirni center pripeljali ločeno zbrane odpadke, nagradili. S tem želimo prispevati k spodbujanju pravilnega ločevanja odpadkov.
Izkušnje z vseh treh zbirnih centrov – obiskali smo zbirni center Neža v Trbovljah, zbirni center Zagorje ob Savi ter zbirni center Širjavka v Litiji – so bile izjemno pozitivne. Ljudje ločujejo odpadke, zbirne centre so vzeli za svoje in tja redno odvažajo odpadke. Prav vsi zbirni centri so najbolj oblegani ob spomladanskem čiščenju, tudi jeseni, sicer pa ob večjih akcijah odvoza kosovnih odpadkov.

Po Zasavju sledi obisk Dolenjske in Notranjske, kamor se odpravljamo zadnji teden v septembru. Tudi tam bomo delili nagrade in preverili, kako dobro gre od rok ljudem ločevanje odpadkov. Trend, ki se je pričel pred nekaj leti, so ljudje dobro sprejeli. Samo z njihovo pomočjo lahko pošljemo odpadke v reciklažo in iz njih izdelamo nove uporabne stvari. Tudi zato je stik vseh deležnikov v procesu tako pomemben. Bodite z nami tudi konec meseca!
 


Biorazgradljivi odpadki: Čudeži iz naše kante

V kuhinji, na tržnici ali v šolski menzi najdemo ostanke sadja in zelenjave, olupke, jajčne lupine, čajne vrečke, papirnate brisačke. Okoli blokov in hiš imamo travo, listje in (suhe) veje. Vse to so še kako koristni odpadki, saj se skozi naravne procese ob pravilnem shranjevanju spremenijo v kompost.
Kar 30 odstotkov vseh odpadkov, ki nas obkroža, je biorazgradljivih. Iz njih lahko pripravimo gnojilo za pridelavo hrane ali vzgajanje rastlin ter urejanje zelenic. V naravo vrnemo naravno gnojilo in se izognemo umetnim.
Povprečen človek pridela 130 kg biorazgradljivih odpadkov na leto. Tudi sicer Evropejci nismo posebej varčni, kar se tiče hrane in njenih ostankov. Teh se vsak dan nabere za 16 olimpijskih bazenov. Končajo v zabojnikih ali na kompostnikih, zanje pa poskrbijo tudi v zbirnih centrih.
Tam imajo posebne kompostirnice, kjer odpadke obračajo na dva tedna, v treh mesecih pa preko presajanja dobijo kakovosten kompost.
Več o biorazgradljivih odpadkih si lahko ogledate TUKAJ.
 


Nevarni odpadki: Skrivnostni svet omar

Odslužene baterije, zdravila, čistila, razpršila, akumulatorji, varčne sijalke, odpadna olja, vse to spada med nevarne odpadke. Na prvi pogled niso tako zelo nevarni, ali pač? V kolikor se držimo preprostih navodil, je ravnanje z njimi povsem enostavno. 
Prvo pravilo nevarnih odpadkov je, da jih hranimo v originalni embalaži. Ko pride čas, da jih zavržemo, pa poskrbimo, da končajo na pravem mestu in s tem omogočimo njihovo reciklažo. Baterije vrnemo tja, kjer smo jih kupili, da bodo zanje usposobljeni ljudje poskrbeli za nikelj, kadmij in litij, ki se skriva v njih. Zdravila ne zavržemo, ampak jih vrnemo v lekarno, odpadna olja odpeljemo v zbirni center, kjer se uporabijo za proizvodnjo bio dizla. 
Nekaj preprostih nasvetov in tudi nevarni odpadki se bodo preko reciklažnega kroga vrnili v ponovno uporabo. V nasprotnem primeru lahko povzročijo številne nevšečnosti. Liter motornega olja na primer onesnaži toliko pitne vode, kot bi jo porabili v 1600 letih. 
Več o nevarnih odpadkih si lahko ogledate TUKAJ.
 


Odpadna električna in elektronska oprema: Kam izginejo stari komadi

 

V dobi informacijske tehnologije ima že skoraj vsak dom računalnik. Tudi mobilni telefoni so postali del našega vsakdanjika. Tu so še radio, televizija, pa hladilnik, mali gospodinjski aparati in varčne sijalke. Imate vse našteto tudi pri vas doma?
Gre za električno in elektronsko opremo z omejenim rokom uporabe. Če se nekatere naprave pokvarijo ali iztrošijo, se drugih naveličamo sami. V Sloveniji ustvarimo toliko odpadne električne in elektronske opreme, kot tehta Eifflov stolp v Parizu.
Pomembno se je zavedati, da je ločevanje tega tipa odpadkov še kako pomembno, saj odslužena oprema vsebuje strupene snovi, pline in kemikalije, ki so nevarni za človekov organizem. Prav tako poškodujejo ozon. Električno in elektronsko opremo moramo zato oddati v trgovina, kjer te izdelke prodajajo ali na zanje označenih zbirnih mestih. Pri tem pazimo, da odpadke oddajamo cele in jih ne razstavljamo sami. V nasprotnem primeru lahko nevarne snovi spustimo v okolje.

Več o odpadni električni in elektronski opremi si lahko ogledate TUKAJ.
 


Izrabljene gume: Sezuti avtomobili

 V Sloveniji ima po statistiki vsak drugi državljan svoj avtomobil. Vsak jekleni konjiček potrebuje po zakonu dva para pnevmatik (zimske in letne) ter rezervno, ki jo vozimo v avtomobilu. Čeprav se tega ne zavedamo, gre za veliko količino materiala, ki ga, ko mu poteče rok trajanja, lahko uporabimo tudi drugje.
Predelane pnevmatike najdemo na športnih igriščih, kot podlago na atletskih stezah, nogometnih stadionih, iz njih so narejene gugalnice, tekoči trakovi v nakupovalnih središčih, primešajo jih asfaltu, so del podlage za umetno travo in še bi lahko naštevali.
Morda se te vrste odpadka ne zavedamo toliko, saj ga po tem, ko izgubi svojo uporabno funkcijo preprosto pustimo tam, kjer smo ga kupili. V večini primerov gre za vulkanizerje, nekateri pa jih odpeljejo v zbirne centre. Gre za odpadek, ki se pojavlja v velikih količinah – letno gre v reciklažo 16.000 ton gum.
Predelava pnevmatik je okoljsko in ekonomsko učinkovita, tudi zato najdemo odpisane pnevmatike v več kot 60 različnih izdelkih. Morda ste ravno danes, na poti do šole ali trgovine hodili po zrnih nekdaj obvezne opreme avtomobilov, pa se tega sploh niste zavedali. Postopek predelave je sila preprost, poleg tega pri tem prihranimo 30 litrov nafte, kolikor jo je potrebne za izdelavo nove.
Več o odpadnih gumah in njihovi ponovni uporabi si lahko ogledate TUKAJ.
 


Odpadna embalaža: Odpakirane ideje

Embalažo uporabljamo vsakodnevno, ne da bi bili pri tem posebej pozorni nanjo. V njej imamo spravljeno večino reči. Resda je praktična, a hkrati z nami ne ostane prav dolgo. Če z njo prav ravnamo in jo pošljemo v veliki krog reciklaže, se bo od tam na police vrnila v predelani obliki.

Morda ne pomislimo, toda embalaža je pomemben vir surovin. Iz plastenk dobimo novo plastiko, iz pločevink pa aluminij. Odpadki niso le smeti, so nove surovine iz katerih so narejena igrala v parku, spalne vreče, puloverji iz flisa pa deli za avtomobile in kemični svinčniki. Zato je pomembno, da odpadna embalaža konča na zanjo primernem mestu. V nasprotnem primeru lahko pride do onesnaževanja vode, ki jo pijemo, nevarne snovi pa lahko pridejo tudi v našo hrano. Plastenka razpada namreč kar debelih 450 let, v tem času pa lahko v okolju povzroči številne nevšečnosti.

In kakšna je pot plastenke? Če jo odvržemo v pravi zabojnik, ga komunalno podjetje odpelje v zbirni center, kjer odpadke sprva ročno razporedijo in jih s tem sortirajo za pridelavo novih surovin. Plastenke pot nadaljujejo v stiskalnici od tam pa v zato usposobljenih podjetjih iz njih izdelajo materiale za nove plastenke - jih zmeljejo, stopijo nato pa vlijejo v nove plastenke in krog je zaključen.

Ste vedeli, da tudi slovenski nogometni reprezentanti igrajo v dresih, ki jih sestavlja 13 recikliranih plastenk? Potrudimo se in varujmo okolje tudi mi.

Več o odpadni embalaži si lahko ogledate TUKAJ
 


Ločevanje odpadkov: Zakladi, ki jih najdemo doma

Odpadki so dragocen vir uporabnih surovin. Kar nekaj je takšnih, ki jih lahko ponovno uporabimo v obliki polizdelkov, jih pretopimo v surovine za nov izdelek ali porabimo pri kompostiranju. Ločevanje je zato sila pomembno.

Povprečen Slovenec na leto ustvari 436 kg odpadkov. Ste pomislili kaj vse lahko iz njih naredimo? Uporabnost biorazgradljivih odpadkov občutijo vsi, ki imajo vrtičke, grede in zemljo okoli svojega bivališča. Ta vrsta odpadkov je namreč eden od ključnih elementov kompostiranja, ki nam v spomladanskem času služi kot dodatno gnojilo. Škoda bi bilo zavreči takšen odpadek, kajne?

Pa ne gre samo za biorazgradljive odpadke. Doma lahko ločeno zbiramo tudi embalažo, papir, stekleno embalažo, mešane komunalne in nevarne odpadke. Prav je, da si vzamemo toliko časa, da to odložimo tudi v odpadkom primeren zabojnik.

Ste vedeli, da lahko nekatere vrste papirja recikliramo kar do 7-krat? S tem prihranimo veliko dreves, vode in energije v procesu izdelave novega papirja. Vse to si velja zapomniti, ko boste naslednjič stali pred koši za ločeno zbiranje odpadkov. Z ločevanjem zmanjšamo tok odpadkov, ki jih odložimo na deponijah ter precej manj obremenimo okolje.

Slovenci smo pri tem pridni, ločeno zberemo 36 % odpadkov. In če vzamemo v obzir, da je kar dve tretjini odpadkov mogoče predelati in ponovno uporabiti, je to kar spodbudna številka.

Več o pomenu ločevanja odpadkov si lahko ogledate TUKAJ.
 


Kam gredo ločeno zbrani odpadki?

3. avgust 2012, Ljubljana

V okviru projekta Ločujmo odpadke smo v družbi Slopak ustvarili kratke filme na temo ločevanja odpadkov. Filmi na zabaven način razložijo pot posameznih odpadkov od domačega zabojnika, prek zbirnih centrov, do sortiranja, predelave materialov in uporabe reciklatov. V filmih so sodelovali tudi znani Slovenci.
Filme bodo prejeli učitelji v osnovnih in srednjih šolah v septembru. Učencem bodo v okviru učnih programov posameznih predmetov lahko približali vsebine ločenega zbiranja odpadkov in reciklaže tudi s posnetki. 

Filme o recikliranju si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Ločevanje odpadkov: zakladi, ki jih najdemo doma
Odpadna embalaža: odpakirane ideje
Izrabljene gume: sezuti avtomobili
Odpadna električna in elektronska oprema: kam izginejo stari komadi
Nevarni odpadki: skrivnostni svet omar
Biorazgradljivi odpadki: čudeži iz naše kante


Vabilo na delavnico

20. junij 2012 ob 9.30, Gospodarska zbornica Slovenije

V okviru projekta ReBirth bo organizirana delavnica o zelenem javnem naročanju. Seznanili se boste s pomenom zelenega javnega naročanja, načinom vključitve okoljskih meril v javno naročanje in zahtevami za gradbene proizvode, tehnično regulativo, ki vključuje okoljska merila in omogoča reciklažo in uporabo alternativnih materialov v praksi. Spoznali se boste tudi z LCA in EPD in njihovo vlogo pri javnem naročanju in s primeri iz prakse pri izvajanju javnih naročil na področju gradnje cest.


Več o sami delavnici si preberite tukaj.
 


20. obletnica programa Life

18. maj 2012, Ljubljana

V prostorih Ministrstva za kmetijstvo in okolje so pretekli petek slovenski nosilci projektov, sofinanciranih iz programa Life, v družbi ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča in drugih predstavnikov, počastili 20. obletnico finančnega instrumenta Life. Med prisotnimi se je predstavil tudi projekt Ločujmo odpadke.

 
 


Program Life v maju 2012 praznuje 20. obletnico

Uredba o finančnem instrumentu za okolje (Life) je stopila v veljavo 21. maja 1992. V mesecu maju bodo potekali različni dogodki, ki bodo obeležili okroglo obletnico.

 


Projekt Ločujmo odpadke z novim plakatom

 

Plakat prikazuje ključne dejavnosti, ki se bodo odvijale v okviru projekta. Prvič bo javnosti predstavljen na 20. obletnici programa Life, ki se bo odvila v prostorih Ministrstva za kmetijstvo in okolje v petek, 18. maja 2012.


Vas kaj ovira pri ločevanju odpadkov?

Družba Slopak je v okviru projekta Ločujmo odpadke v sodelovanju z agencijo Ninamedia izvedla javnomnenjsko anketo o ločevanju odpadkov. V ločevanju odpadkov smo v Sloveniji vsako leto boljši, kar dokazujejo tudi količine prevzete odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih s strani družbe Slopak. To pa potrjujejo tudi rezultati ankete - preko 90 % anketirancev ocenjuje, da so dobro seznanjeni z ločenim zbiranjem odpadkov. 

Kako je z ločevanjem posameznih vrst odpadkov v praksi?
Biološke odpadke ter papir in karton ločuje preko 82% gospodinjstev. Pri embalaži je ta odstotek 77 %, pri steklu pa še nekoliko nižji 70,8 %. Le 3,2 % gospodinjstev navaja, da odpadkov ne ločujejo.

Katero infrastrukturo uporabljamo za ločevanje odpadkov?
Največ anketirancev embalažo, papir in steklo zbira individualno (ločeni zabojniki pri posameznih stanovanjskih objektih) ali pa te odpadke odložijo na ekoloških otokih. Pri papirju sodelujejo tudi v zbiralnih akcijah (približno tretjina anketirancev). Glede pravilnega odlaganja odpadnih baterij in izrabljenih avtomobilskih gum je seznanjenost visoka, saj več kot tri četrtine anketirancev navaja pravilne odgovore. Anketiranci pogosto uporabljajo zbirne centre za ločevanje odpadkov – kar 55 %.
Avtomobilske gume brezplačno oddamo pri vulkanizerju ob menjavi ali pa na zbirnem centru komunalnih podjetij. Odpadne baterije oddamo v trgovinah, kjer jih lahko tudi kupimo – ali pa v zbirnih centrih komunalnih podjetij.

Pa ločimo, kam sodijo posamezne vrste odpadkov?
Anketiranci so v povprečju dobro seznanjeni s tem, kateri odpadki sodijo v posamezne zabojnike. Skoraj vsi (98,2 %) pravilno menijo, da zelenjavni in sadni odpadki sodijo v biološke odpadke; okrog tri četrtine pravilnih odgovorov so zabeležili pri odpadnih oljih (75,2 %); sestavljeni embalaži, v kateri so bila tekoča živila (73,8 %) in kartonski embalaži (73,0 %). Dobra polovica anketirancev (51,8 %) je pravilno razvrstila iztrebke domačih živali; največ napačnih odgovorov pa so zabeležili pri polomljeni otroški plastični igrači ter papirnatih robčkih in brisačah.
Polomljene igrače ne sodijo med embalažo, saj so po sestavi iz drugačne plastike, kot je embalaža - zato sodijo med kosovne odpadke. Papirnati robčki in brisače pa sodijo med biološke odpadke. Iztrebki domačih živali pa med mešane komunalne odpadke (črni zabojnik).

Kaj nas moti ali ovira pri ločevanju odpadkov?
Anketirance so spraševali tudi, kaj jih moti ali ovira pri ločevanju odpadkov. Preko 65 % anketirancev ni vedelo, kaj jih moti -  le 2,3 % ocenjujeta, da jih nič ne moti. Med razlogi ovir pri ločevanju pa so (vsaka v deležu pod 10 %):
• premalo zabojnikov - tudi ni zabojnikov ali ločevanje še ni urejeno: 6,6 %
• preveč oddaljeni zabojniki: 6,4 %
• pomanjkanje informacij 5,2 %
• preveč polni smetnjaki in preredko odvažanje: 2,7 %
• neupoštevanje ločevanja s strani drugih ljudi: 1,7 %

Še nekaj razlogov, ki pa so dosegli deleže pod 1,7 %: biološki zabojniki so smrdljivi in ne odpirajo se lepo - ni odpiranja z nogo; čas; določene smeti bi se lahko razdelile med skupne ali pa druge odpadke; embalažo je treba odložiti čisto; je preveč različnih kontejnerjev, kar me moti; ker moramo vse odpadke prej oprati in voda je tudi draga, posebej kakšne plastične steklenice; ločevanje v vreče; malo več dela je; moti me, da moram umazano embalažo pomiti.
Embalaže ni treba čistiti z vodo – pomembno je, da jo dobro izpraznimo, da v njej ni ostankov hrane ali tekočih živil.
 


Ločujem odpadke tudi na Facebooku

 


Delavnica s komunalnimi podjetji v Zasavju

16. marec 2012, Trbovlje

V projektu LIFE+10 INF/SI/136 – Ločujmo odpadke je družba Slopak v sodelovanju z Javno stanovanjskim podjetjem Komunala Trbovlje d.o.o. pripravila srečanje s komunalnimi podjetji v Zasavju. Skupaj so pregledali že prve rezultate projekta in se pogovorili o aktivnostih ter možnostih sodelovanja.

Znani so rezultati javnomnenjske ankete o ločevanju odpadkov, ki so prvič bili javno predstavljeni prav na srečanju s komunalnimi podjetji.


Razprava o ločevanju odpadkov na šoli

15. marec 2012, Ljubljana

Na OŠ Mirana Jarca Ljubljana je družba Slopak pripravila predstavitev o ločevanju odpadkov. Temu je sledila razprava o vlogi šole pri spodbujanju ločevanja odpadkov.


 


Prvi nadzorni obisk projekta

8. december 2011, Slopak, Ljubljana

 


Kick off meeting LIFE 10 projects

14. november 2011, Bukarešta, Romunija

 


 Predstavitev LIFE projektov

19. oktober 2011, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana